Voditelji članic EU so danes po več urah pogovorov v manjših skupinah vendarle začeli skupno neformalno večerjo o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU, pri čemer pa se zapleta. Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) naj bi poleg vodenja Evropske komisije in Evropskega parlamenta želela polovico mandata voditi še Evropski svet.
Na evropskih volitvah pred enim tednom je slavila EPP, drugo mesto so osvojili socialisti (S&D), tretje pa liberalci. Zgodaj popoldne so potekala srečanja po posameznih političnih družinah, kasneje pa še pogovori med voditelji iz različnih strank v manjših skupinah.
Voditeljem sta se za krajši čas pridružili tudi aktualni predsednici Evropskega parlamenta Roberta Metsola in Evropske komisije Ursula von der Leyen. Nato se je okoli 21.30 z večurno zamudo začela neformalna večerja, na kateri sodeluje zgolj 27 predsednikov vlad in držav članic, med njimi slovenski premier Robert Golob. Popoldne jih je ob prihodu na zasedanje več izrazilo optimizem, da bo dogovor hitro dosežen. Vendar pa naj bi bila upe razblinila zahteva EPP, da bi poleg predsedniških položajev v komisiji in parlamentu pol petletnega zakonodajnega obdobja vodili še Evropski svet.
Mandat predsednika Evropskega sveta, ki vodi zasedanja voditeljev, traja dve leti in pol, pri čemer so ga doslej na sredini zakonodajnega obdobja podaljšali še za dve leti in pol. Vodenje te institucije naj bi tokrat pripadlo S&D, njihov kandidat je nekdanji portugalski premier Antonio Costa. Glede na predlog EPP bi po dveh letih in pol položaj prevzel nekdo iz te stranke. V EPP po neuradnih informacijah namreč ne želijo, da bi po polovici zakonodajnega obdobja vodili zgolj eno od štirih osrednjih institucij EU. Običajno sta se na čelu Evropskega parlamenta po polovici petletnega obdobja zamenjala predstavnika EPP in S&D. Predsednica parlamenta je trenutno članica EPP iz Malte Metsola, ki se ji obeta, da bo parlament vodila še dve leti in pol. Če bi nato vodenje parlamenta prevzel socialist, bi tako EPP ostala samo na čelu komisije. Ta položaj naj bi namreč še pet let zasedala nemška političarka von der Leyen, ki ji je več voditeljev ob prihodu izreklo podporo.
Med štirimi vodilnimi položaji, ki so del povolilne kadrovske sestavljanke, je še visoki zunanjepolitični predstavnik unije. Nasmiha se estonski premierki Kaji Kallas iz vrst liberalcev.
Premier Golob je ob prihodu na zasedanje povedal, da si bodo v liberalni politični družini prizadevali, da bi diplomacijo EU vodila Kallas. Če njej ne bi uspelo, pa bi lahko visoki zunanjepolitični predstavnik unije postal tudi odhajajoči belgijski premier Alexander De Croo. Za vodenje komisije je Golob podprl von der Leyen, za vodenje Evropskega sveta pa Costo.
