Ukrajinske oblasti delajo vse, kar je mogoče in nemogoče, da bi rešile preostale borce, ujete v jeklarni Azovstal v Mariupolju, je sporočila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.
Iz jeklarne Azovstal so v torek evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev, ki so bili tam ujeti več kot dva meseca. 53 huje ranjenih vojakov so prepeljali v mesto Novoazovsk, 211 v mesto Olenivka, obe mesti pa sta pod nadzorom proruskih upornikov, poroča BBC.
Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da se je ta teden v oblegani jeklarni Azovstal predalo 959 ukrajinskih vojakov.
"V zadnjih 24 urah se je predalo 694 vojakov, od tega 29 ranjenih," je ministrstvo zapisalo v dnevnem poročilu o konfliktu. Vse, ki so potrebovali zdravniško oskrbo, naj bi prepeljali v bolnišnico v mestu Novoazovsk, več sto so jih odpeljali v mesto Olenivka, obe mesti pa sta pod nadzorom proruskih upornikov.
Ruski vojak na kijevskem sodišču priznal umor civilista
Prvi ruski vojak, ki mu sodijo zaradi vojnih zločinov med vojno v Ukrajini, je danes na kijevskem sodišču priznal krivdo po vseh točkah obtožnice. 21-letnemu Vadimu Šišimarinu, ki je obtožen naklepnega umora 62-letnega civilista, grozi dosmrtna kazen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Šišimarin, vojak iz sibirske regije Irkutsk, je priznal, da je 28. februarja v ukrajinski severovzhodni regiji Sumi s strelom iz avtomatske puške ubil neoboroženega civilista.
Po navedbah tožilcev je Šišimarin vodil enoto v tankovski diviziji, ko so bili napadeni. Nato naj bi on in štirje ostali vojaki ukradli avto in na poti srečali 62-letnega kolesarja, ko je bilo Šišimarinu ukazano, naj ga ustreli, kar je tudi storil.
Po predhodnih navedbah iz urada generalne državne tožilke je Šišimarin to storil, da bi civilistu preprečil prijavo položaja skupine ruskih vojakov.
Ukrajinsko tožilstvo je sicer registriralo že več kot 10.000 domnevnih vojnih zločinov med vojno v Ukrajini.
V torek je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Ukrajino poslalo 42-člansko ekipo, ki jo sestavljajo preiskovalci, forenziki in podporno osebje. V državi bodo preiskali domnevne vojne zločine po ruski invaziji, po besedah ICC pa gre za največjo tovrstno misijo v zgodovini njihovega delovanja.
Ruski tožilci bodo vse ujete ukrajinske vojake zaslišali v preiskavi, ki jo Moskva opisuje kot preiskovanje zločinov ukrajinskega režima nad civilisti v regiji Donbas. Ukrajinske oblasti pa so medtem izrazile željo, da se čim hitreje izvede zamenjava vojnih ujetnikov v okviru dogovora o evakuaciji, sklenjenega z Rusijo ob pomoči Rdečega križa in Združenih narodov.
Na vprašanje, koliko ukrajinskih borcev je še vedno v jeklarni Azovstal, je Hana Maljar odgovorila le, da ukrajinske oblasti poznajo število ujetih vojakov in civilistov in razumejo obseg reševalne operacije, vendar so to tudi občutljive informacije, ki jih ne sme razkrili, dokler reševalna operacija ne bo končana.
Ukrajinske borce je opisala kot "naše junake" in poudarila, da je bila evakuacija edini način za njihovo rešitev, saj je "vojaška deblokada" preprosto nemogoča.
Rusija napovedala množičen izgon diplomatov evropskih držav
Rusija je danes 85 diplomatov Francije, Italije in Španije razglasila za nezaželene osebe in jim ukazala, da zapustijo državo. Gre za povračilni ukrep, potem ko so evropske države aprila množično izgnale ruske diplomate v okviru skupnih evropskih prizadevanj v povezavi z rusko invazijo na Ukrajino.
Rusko zunanje ministrstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes 34 francoskih, 24 italijanskih in 27 španskih diplomatov razglasilo za persone non grate.
Rusko ministrstvo je v sporočilu za javnost, s katerim so Pariz obvestili o izgonu francoskih diplomatov, aprilsko odločitev Francije o izgonu ruskih diplomatov označilo kot provokativno in neutemeljeno.
Francosko zunanje ministrstvo je v svojem odzivu zapisalo, da močno obsoja izgon svojih diplomatov iz Rusije, pri čemer so dodali, da takšna poteza Moskve nima legitimne podlage. Italijanski premier Mario Draghi pa je potezo ruskih oblasti označil za "sovražno dejanje".
Pariz je sprva aprila izgnal šest diplomatov, ki so jih obtožili vohunjenja, nato pa še dodatnih 35 zaradi njihovega delovanja "proti francoskim varnostnim interesom". Italija je takrat istočasno napovedala, da bo odrekla gostoljubje 30, Španija pa približno 25 ruskim diplomatom.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenih omrežjih povedal, da so pri evakuaciji poleg ukrajinske vojske in pogajalcev sodelovali tudi predstavniki ZN in Rdečega križa. Je pa opozoril, da se lahko zgodi, da ukrajinski vojaki ne bodo takoj izpuščeni in da lahko pogajanja o tem trajajo nekaj časa.
Mesto Mariupol je bilo obkoljeno kmalu po začetku ruske invazije, ukrajinski branilci pa so se bili med obleganjem primorani skriti v jeklarno Azovstal, medtem ko so ruske enote postopoma prevzele nadzor nad mestom. Rusija nikoli ni tvegala neposrednega napada na tovarno, a je blokirala vse dostopne točke, območje pa je bilo večkrat bombardirano.
V zadnjih dneh je bilo z območja tovarne evakuiranih na stotine civilistov. Več dni so potekala tudi pogajanja o umiku vojakov, od katerih so bili nekateri hudo ranjeni, prav tako jim je primanjkovalo vode in hrane.
