Rusija, ki se zaradi sankcij Zahoda sooča s potencialno gospodarsko katastrofo, je tujim podjetjem, ki razmišljajo o odhodu z ruskega trga, zagrozila z aretacijami in da jim bo zasegla premoženje, je poročal ameriški časnik Wall Street Journal.
Ruski tožilci naj bi bili izdali opozorila številnim tujih podjetjem po telefonu, pisno in osebno. V njih naj bi bili zagrozili z aretacijo vodilnih, ki bi kritizirali vlado, ali z zaplembo premoženja, vključno z intelektualno lastnino. Grožnje so med drugim prejeli Coca-Cola, McDonald's, Procter & Gamble, IBM in Yum Brands, krovna družba KFC in Pizza Hut, je poročal ameriški časnik.
Zaradi opozorila se je vsaj eno od ciljnih podjetij odločilo za omejitev stikov s svojimi ruskimi podružnicami. Skrbelo naj bi jih, da bi lahko ruske oblasti prestregle elektronsko pošto ter sporočila med sodelavci, je objavo povzela AFP.
Rusko veleposlaništvo v ZDA je medtem obtožbe zanikalo in poročanje časnika označilo za lažno. Dodalo je, da je nadaljevanje poslovanja v Rusiji popolnoma odvisno od Američanov.
Rusija se zaradi vojaške invazije na sosednjo Ukrajino sooča s številnimi sankcijami, državo so že zapustila številna tuja podjetja. Kot zadnji bo odšel eden največjih proizvajalcev pnevmatik na svetu Bridgestone, ki je danes napovedal, da bo v ruskem mestu Uljanovsk s proizvodnjo prenehal 18. marca. Podjetje bo prav tako zamrznilo nove investicije v Rusiji, kamor je že danes prenehalo uvažati gume.
Ruske oblasti zato intenzivno skušajo preprečiti, da bi denar zapustil meje države, ruski predsednik Vladimir Putin je celo dejal, da podpira imenovanje "zunanjih" upraviteljev za vodenje tujih podjetij v Rusiji.
Ruska tiskovna agencija Tass je danes poročala, da bo Rusija ukrepala v smeri čim večjega zmanjšanja posledic gospodarske vojne, ki jo je napovedal Zahod. "Sprejemajo se ukrepi, ki bodo karseda zmanjšali posledice sankcij. Centralna banka je sprejela kopico ukrepov, ki se bodo začeli izvajati. Optimistični smo lahko, da posledice gospodarske vojne ne bodo prehude," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
EU nad Rusijo s četrtim paketom sankcij
V Bruslju je bil danes dosežen dogovor o novem, četrtem svežnju sankcij proti Rusiji. Sankcije EU med drugim vključujejo omejitev izvoza luksuznega blaga v Rusijo ter uvoz določenih proizvodov iz jekla in železa v EU. Na seznamu sankcij je tudi več oligarhov, med njimi lastnik Chelsea Roman Abramovič.
Razlog za uvedbo sankcij proti Abramoviču je, da gre za "ruskega oligarha, ki ima dolge in tesne vezi z Vladimirjem Putinom", do katerega ima "privilegiran dostop", je povedal neimenovani diplomat, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Minuli vikend so jahto v kot stisnjenega bogataša Abramoviča opazili v črnogorskem morju, danes popoldne pa je izplula, predvideva se, da v smeri Turčije.
Novi sveženj sankcij so danes potrdili veleposlaniki držav članic EU. Usmerjene so tako proti posameznikom kot pravnim subjektom, vpletenim v vojaško agresijo proti Ukrajini, pa tudi proti več sektorjem ruskega gospodarstva, je sporočilo francosko predsedstvo Svetu EU.
Četrti sveženj sankcij je minuli konec tedna ob koncu neformalnega zasedanja voditeljev EU v francoskem Versaillesu napovedala že predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Po njenih besedah bo še dodatno osamil Rusijo od globalnega gospodarskega sistema in ohromil financiranje vojne.
Četrti sveženj vključuje omejitev izvoza luksuznega blaga iz EU v Rusijo, s čimer naj bi neposredno zadali udarec ruski eliti. Tisti, ki vzdržujejo Putinov vojni stroj, ne bi smeli več uživati v svojem razkošnem življenjskem slogu, medtem ko bombe padajo na nedolžne ljudi v Ukrajini, je ob napovedi sankcij sporočila von der Leynova.
EU tudi prepoveduje uvoz ključnega blaga v sektorju železa in jekla iz Rusije ter naložbe v ruski energetski sektor, so poročali tuji mediji, ki se sklicujejo na diplomate pri EU.
V Černobilu znova brez elektrike
Ukrajinska nuklearka Černobil, ki je bila leta 1986 prizorišče najhujše jedrske nesreče na svetu doslej, je znova ostala brez oskrbe z elektriko, je sporočil ukrajinski energetski operater Ukrenergo. Podobne težave so sicer v Černobilu imeli že prejšnji teden.
Oskrba z električno energijo je bila namreč zaradi škode, ki so jo po navedbah Kijeva na električnih vodih povzročile ruske bombe, prekinjena že v začetku prejšnjega tedna, nato pa so jo v nedeljo obnovili.
Danes pa je Ukrenergo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil, da so v jedrski elektrarni znova ostali brez elektrike, potem ko so ruske sile ponovno poškodovale ključen daljnovod, ki z elektriko oskrbuje nuklearko in bližnje mesto Slavutič severno od Kijeva. Ukrajinski delavci se bodo zdaj kljub spopadom odpravili nazaj in skušali daljnovod popraviti.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sicer minuli teden sporočila, da začasna prekinitev oskrbe z električno energijo, s pomočjo katere v Černobilu med drugim ohlajajo izrabljeno jedrsko gorivo, ne predstavlja večjega varnostnega tveganja, saj elektriko na lokaciji zagotavljajo dizelski generatorji za izredne razmere.
IAEA je sicer prejšnji teden tudi prenehala prejemati varnostne podatke iz nuklearke v Černobilu, potem ko so tam nameščeni nadzorni sistemi nehali delovati. IAEA skuša v okviru nadzornih sistemov odvračati od širjenja jedrskega orožja z zgodnjim zaznavanjem zlorabe jedrskega materiala.
V soboto so nato v Černobil, ki so ga ruske sile zavzele že v prvih dneh invazije na Ukrajino, prispeli uslužbenci ruskega jedrskega regulatorja Rosatoma, ki naj bi v sodelovanju z IAEA pomagali zagotoviti varno delovanje jedrske elektrarne. Ruska stran je ob tem zatrdila, da nuklearko še naprej nadzoruje ukrajinsko osebje.
Skrbi sicer povzročajo tudi razmere v - za razliko od Černobila - delujoči jedrski elektrarni Zaporožje, največji v Evropi, ki so jo prejšnji teden prav tako zavzele ruske sile.
"Sovražnik oblikuje in premika strateške rezerve na naše meje"
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes vnovič pozval zvezo Nato, naj uvede območje prepovedi poletov nad Ukrajino. Pred za danes predvidenim nadaljevanjem pogajanj med ukrajinsko in rusko delegacijo pa je dejal, da ima ukrajinska stran jasno nalogo - narediti vse, da pride do srečanja obeh predsednikov, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Če ne zaprete našega neba, je le vprašanje časa, kdaj bodo ruske rakete padle na vaše ozemlje, na ozemlje Nata," je dejal Zelenski.
Zelenski organizacijo srečanja med njim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom vidi kot pomembno nalogo v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov v nedeljo možnosti za srečanje med Putinom in Zelenskim ni izključil. A je dodal, da je treba razumeti, kakšen bi moral biti rezultat sestanka in o čem bi se na njem razpravljalo, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija ne izključuje možnosti zavzetja velikih mest v Ukrajini
Čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin na začetku operacije v Ukrajini vojski dal ukaz, naj se vzdrži napadov na večja mesta, pa zdaj obrambno ministrstvo ne izključuje možnosti, da bi prevzelo popoln nadzor nad velikimi naseljenimi območji, ki so zdaj tako rekoč obkoljena, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
"Putin je dal ukaz, da se zadrži vsakršen takojšen napad na velika mesta, ker bi bile civilne izgube velike," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Peskov.
Do civilnih žrtev v Ukrajini je po njegovih besedah vodilo to, da so "nacionalistične formacije" v Ukrajini postavile "vojaško opremo" v stanovanjska naselja.
Obrambno ministrstvo ne izključuje možnosti, da bi ruska vojska zavzela velika mesta, ki so že skoraj v celoti obkoljena, izjeme pa bi bila območja, ki se uporabljajo za humanitarne evakuacije, je dejal Peskov, ki je pri tem po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax izpostavil pomen ohranjanja največje možne varnosti civilnega prebivalstva.
"Zdi se, da voditelji ZDA in EU silijo Rusijo v napad na velika ukrajinska mesta, da bi našo državo obtožili odgovornosti za smrt civilistov," je dodal.
Zanikal je tudi poročila, da je Rusija zaprosila Kitajsko za vojaško pomoč. "Rusija ima lasten potencial za nadaljevanje operacije," je zatrdil Peskov.
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da ruske čete skušajo utrditi položaje na zasedenih območjih, ohraniti tempo ofenzive, dva tedna po začetku invazije pa se pripravljajo na nove napade.
"Sovražnik oblikuje in premika strateške rezerve na naše meje," je v dnevnem biltenu objavil ukrajinski generalštab in dodal, da je pričakovati nove napade na mesta Harkov na vzhodu, Sumi na severovzhodu in kijevsko predmestje Brovari.
Srbija nasprotuje sankcijam proti Rusiji
Srbija ne bo podprla sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, je v nedeljo na srbski televiziji TV Pink dejala srbska premierka Ana Brnabić. Sankcijam zaradi varovanja interesov srbske države ni naklonjena niti srbska opozicija.
"Edini cilj naše zunanje politike je varovanje interesov Srbije. Naša država spoštuje mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost držav. Kar se tiče uvajanja sankcij, pa nismo zanje in ne verjamemo v to politiko," je v oddaji na TV Pink v nedeljo dejala Brnabićeva.
Sankcijam nista naklonjena niti nekdanji srbski predsednik in predsednik Socialdemokratske stranke Boris Tadić ter predsednik srbskih socialistov Ivica Dačić, ki sta prav tako gostovala v oddaji.
Po mnenju Tadića je srbska vlada naredila napako, ker je sprva samo podprla ozemeljsko celovitost Ukrajine, ni pa navedla, da gre za agresijo. Do sankcij je zadržan, ker je bila pod njimi v preteklosti tudi Srbija.
Dačić pa je ocenil, da mora Srbija, ko gre za Ukrajino, razmišljati samo o varovanju lastnih interesov. Te, kot je dodal, zdaj varuje samo Rusija, ker ne dopusti, da bi Kosovo postal član Združenih narodov.
Polotok Krim, ki ga je priključila Rusija, in Donbas na vzhodu Ukrajine naj bi zdaj povezoval kopenski koridor, je za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti povedal podpredsednik krimske vlade Georgij Muradov. Ukrajinske oblasti teh informacij za zdaj niso potrdile.
Na prvo bojno linijo v Ukrajino je medtem prispel tesni zaveznik Putina, čečenski voditelj Ramzan Kadirov, ki ga mednarodne nevladne organizacije obtožujejo hudih kršitev humanitarnega prava. Kadirov je na Telegramu objavil videoposnetek, v katerem sporoča, da je severozahodno od Kijevu v bližini letališča, kjer je bilo prizorišče hudih spopadov med ruskimi in ukrajinskimi silami, poroča dpa.
Scholz in Erdogan pozvala k čim prejšnji prekinitvi ognja
Nemški kancler Olaf Scholz in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan sta danes pozvala k čim prejšnji prekinitvi ognja v Ukrajini in vzpostavitvi varnih humanitarnih koridorjev za civiliste. Podprla sta tudi diplomatska prizadevanja, ki bodo omogočila trajno prekinitev ognja.
"Popolnoma se strinjava, da mora čim prej priti do prekinitve ognja," je dejal Scholz v Ankari, kjer se mudi na svojem prvem uradnem obisku. Prav tako je treba čim prej vzpostaviti varne koridorje za evakuacijo civilistov, je dodal. Erdogan pa je dejal, da si bodo še naprej prizadevali doseči trajno prekinitev ognja in da je treba nadaljevati diplomatska prizadevanja. Turčija, ki ima tesne stike tako z Ukrajino kot Rusijo, skuša igrati vlogo posrednika med državama in doseči rešitev v okviru neposrednih pogovorov med Kijevom in Moskvo.
"Rusija se vsak dan, z vsako bombo vse bolj oddaljuje od kroga mednarodne skupnosti, ki jo tvorimo skupaj," je dejal Scholz in ponovno izrazil podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
Pozdravil je pogajanja, ki potekajo med ukrajinsko in rusko stranjo. "Moramo poskrbeti, da bodo kmalu doseženi rezultati, ki bodo omogočili prekinitev ognja," je dejal po poročanju tiskovne agencije Reuters.
Erdogan pri tem ni izključil nadaljnjega nakupa orožja od Rusije. Govoriti o tem je še prezgodaj, je komentiral in dodal, da je treba videti, kaj bo prinesla prihodnost. Turčija želi ohraniti stike tako z Rusijo kot Ukrajino, Erdoganove izjave povzema dpa.
Turčija, članica Nata, je leta 2017 kupila ruski protiletalski sistem S-400, zaradi česar je bila deležna kritik zavezništva. ZDA so jo zaradi tega izključile iz nabave in proizvodnje ameriških bojnih letal F-35.
V Donecku po trditvah Moskve ukrajinska raketa ubila več ljudi
Ruske oblasti so sporočile, da je ukrajinska raketa v Donecku danes ubila 23 ljudi, med njimi so otroci, deset ljudi je bilo ranjenih. V Moskvi so to označili za vojni zločin. V Kijevu so izstrelitev rakete na Doneck zanikali. Tiskovni predstavnik ruske vojske Igor Konašenkov pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da je ukrajinska vojska na stanovanjski del Donecka izstrelila raketo točka-U. "Uporaba te vrste orožja v mestu je vojni zločin," je poudaril.
Po navedbah AFP trditev o številu žrtev ni mogoče preveriti, je pa teritorialna obramba Donecka na omrežju Telegram objavila fotografije več okrvavljenih trupel na ulici, okoli katere so porušene zgradbe.
Ukrajinska stran je zanikala izstrelitev rakete na Doneck, mesto, ki ga nadzorujejo proruski separatisti. "Definitivno gre za rusko raketo ali drugo vrsto orožja," je povedal tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Leonid Matjukin.
Vodja doneških separatistov Denis Pušlin pa je za rusko televizijo dejal, da je šlo za raketo s kasetnim strelivom, ki so jo prestregli, tako da je bilo žrtev manj, kot bi jih bilo sicer. Žrtve naj bi bili ljudje, ki so čakali na avtobus, je dejal.
V ruskem obstreljevanju nove civilne žrtve
V ruskem obstreljevanju stanovanjske četrti v ukrajinski prestolnici Kijev je bil v napadu na stanovanjski blok danes ubit najmanj en človek, več pa je bilo ranjenih, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili ukrajinski reševalci.
Reševalci so zjutraj v devetnadstropnem stanovanjskem bloku našli eno truplo, tri ljudi so hospitalizirali, devet pa so jih oskrbeli na kraju samem, je sporočila služba za nujne primere, ki je pred tem sporočila, da sta v napadu umrla najmanj dva človeka.
Fotografije prikazujejo dim, ki se vali iz devetnadstropnega stanovanjskega bloka, gasilci pa skušajo z lestvami iz goreče zgradbe rešiti prebivalce.
Ukrajinske oblasti so danes tudi sporočile, da ruske sile obstreljujejo proizvodno halo za letala Antonov na letališču Svjatošino približno 10 kilometrov od središča Kijeva. Pred tem je britanski BBC poročal, da ruske sile obstreljujejo mednarodno letališče Antonov na severu Kijeva.
Tarča neusmiljenega ruskega obstreljevanja je še naprej mesto Mariupolj, ki so ga ruske sile obkolile 2. marca, kjer je bilo po ocenah ukrajinskih oblasti ubitih 2187 civilistov. Brez vode, hrane, zdravil je ostalo približno 400.000 ljudi. Večkratne poskuse ukrajinske vlade, da dostavi pomoč, je preprečilo rusko obstreljevanje.
Žrtve vsakodnevnega obstreljevanja, v katerem so umrli številni civilisti, so še naprej tudi prebivalci Žitomirja zahodno od Kijeva. V prvih dveh tednih invazije so Rusi izvedli več kot 40 raketnih in zračnih napadov na mesto Žitomir, pa tudi na okoliška mesta in vasi, poroča BBC.
Ubitih je bilo na desetine ljudi, tako vojakov kot civilistov. Mesto, ki je imelo pred vojno okoli 280.000 prebivalcev, je ključna točka na logističnem in humanitarnem koridorju, je dejal župan Žitomirja Sergej Suhomlin. Pomoč iz Evrope se dobavlja v Kijev in vzhodno prek Žitomirja, begunci pa potujejo v nasprotni smeri.
V ruskem napadu na televizijski stolp na obrobju mesta Rivne na zahodu Ukrajine je bilo danes po navedbah lokalnih oblasti ubitih devet ljudi, še devet je poškodovanih. Izpod ruševin v vasi Antopil si še vedno prizadevajo osvoboditi preživele, je prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Vitalij Koval.
Kasneje je Koval za novinarje še povedal, da sta dve raketi poslopje zadeli zgodaj davi. Objavil je fotografije gasilcev, ki s pomočjo žerjava dvigujejo dele uničenih sten iz betona in opeke.
Kraj Rivne leži približno 200 kilometrov severovzhodno od Lvova, mesta blizu meje s Poljsko, ki je postalo izhodna točka za številne Ukrajince, ki bežijo iz države.
Tarča obstreljevanja je bilo po navedbah tamkajšnjega tožilstva danes tudi drugo največje ukrajinsko mesto Harkov. Izstrelki so med drugim zadeli stanovanjsko ulico, pri čemer sta bila ubita dva človeka, eden pa ranjen. Tožilstvo je sporočilo, da je sprožilo preiskavo morebitnega vojnega zločina.
15-letni fant pa je umrl v obstreljevanju približno 40 kilometrov oddaljenega mesta Čugujev, ko naj bi bil zadet tudi vrtec.
Ruski napad na oporišče ob meji s Poljsko po navedbah Varšave sporočilo Natu
Ruski napad na ukrajinsko vojaško oporišče pri Lvovu blizu meje s Poljsko, v katerem je v nedeljo umrlo najmanj 35 ljudi, je bil provokacija in poskus ogrožanja zveze Nato, je danes poudaril namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przydacz.
Poteza Rusije je bila "zelo provokativna", je za britanski BBC dejal Przydacz. "Zagotovo so vedeli, da je ta vojaška baza postavljena zelo blizu poljske meje," je dodal.
"Torej so seveda Rusi vedeli, kaj napadajo, in so želeli ogroziti Nato. (...) Želeli so poslati sporočilo, da grozijo Natu," je zatrdil. Pri tem je izrazil bojazen, da so Poljska in številne druge države "ogrožene, saj Putin skuša uničiti svet, v katerem živimo".
Bela hiša v primeru napada na ozemlje članic Nata Rusiji grozi s takojšnjim odgovorom
Rusijo čaka takojšen odgovor, če bi napadla ozemlje katere od držav članic zveze Nato, je v nedeljo na televiziji CBS dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan.
"Predsednik Joe Biden je večkrat več kot jasno povedal, da bomo branili vsak centimeter ozemlja držav članic zveze Nato in s tem je mislil vsak centimeter," je dejal.
Ruski izstrelki so v nedeljo v Ukrajini uničili vojaško bazo ob meji s Poljsko nedaleč od Lvova, pri čemer je umrlo 35 ljudi.
Kot je dejal Sullivan, bo napad na katerokoli članico zveze Nato sprožil 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno napad na vse. To pomeni, da bodo na napad odgovorile vse države članice zveze Nato.
"V odgovor bomo uporabili vso silo zveze Nato," je dejal Sullivan in zagotovil, da bo Nato odgovoril, tudi če bi Rusija ozemlje držav članic Nata zadela "po nesreči".
Sullivan se je odzval, potem ko je Rusija napadla vojaško bazo Javoriv blizu Lvova ob poljski meji, kjer so zahodni inštruktorji urili ukrajinske vojake. V napadu je bilo ubitih 35 ljudi, 134 je bilo ranjenih. Ukrajinske lokalne oblasti so sicer poročale, da je protizračna obramba uspešno sestrelila več ruskih raket, preden so zadele cilj.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kasneje dejal, da je bila nedelja črn dan za Ukrajino zaradi mrtvih v napadu na Javoriv. Ta leži le 25 kilometrov od poljske meje. Zelenski je zahodne države posvaril, da je le vprašanje časa, kdaj bodo ruske rakete priletele na ozemlje zveze Nato, in jih ponovno pozval, naj uvedejo prepoved poletov nad Ukrajino.
Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je po napadu na Javoriv ugotovil, da Rusija širi svoj seznam tarč. Na televiziji ABC je dejal, da je šlo za tretji zračni napad Rusije na vojaške objekte na zahodu Ukrajine.
Sullivan se bo danes v Rimu srečal s kitajskim svetovalcem za zunanjo politiko Yangom Jiechijem glede politike do Rusije in Ukrajine. Na televiziji CNN je zagrozil, da bodo absolutno posledice, če bo Kitajska v vojni pomagala Rusiji.
Kitajska se doslej uradno ni postavila na stran Rusije, vendar ne zamudi priložnosti za kritike zahoda in ZDA zaradi sankcij, obenem pa širi tudi ruske teorije zarote, kot je tista o ameriškem razvoju biološkega orožja v Ukrajini.
Televizija Fox News je v nedeljo poročala, da je Rusija zaradi težav s svojo ofenzivo v Ukrajini Kitajsko zaprosila za pomoč v vojaški opremi. Za kakšno opremo naj bi natančno šlo, ni znano.
Sullivan naj bi Kitajcem prenesel sporočilo ZDA, da bodo posledice, če se Peking postavi na stran Moskve in ji pomaga zaobiti sankcije.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je v ponedeljek ocenil, da je jedrski spopad zaradi vojne v Ukrajini znova "v okviru možnosti", čeprav je še pred tednom dni trdil, da bi bilo to nekaj nepredstavljivega.
Guterres je novinarjem spet omenil, kako nevarno je, da je Rusija povečala stopnjo pripravljenosti svojih jedrskih sil. "To je razvoj dogodkov, ki te zmrazi do kosti. Možnost jedrskega spopada, ki si je nekoč ni bilo mogoče zamisliti, je sedaj spet nazaj v okviru možnos.i,"
Krivdo za uničenje in civilne žrtve v Ukrajini je generalni sekretar ZN naprtil Rusiji, dejal pa je, da nasprotuje uvedbi prepovedi poletov nad Ukrajino, ker da bi to povečalo tveganje jedrskega spopada.
V nedeljo je v ruskem napadu na vadbeno bazo Javoriv, približno 20 kilometrov od meje s Poljsko, ki je članica severnoatlantskega zavezništva, umrlo najmanj 35 ljudi, 134 je bilo ranjenih. Po navedbah ukrajinskih predstavnikov so ruske sile na Mednarodni center za mirovne in varnostne operacije, ki leži okoli 40 kilometrov severozahodno od Lvova, izstrelile več kot 30 raket.
Četrti krog pogovorov med Moskvo in Kijevom po "tehničnem premoru" spet v torek
Ukrajina je sporočila, da bo na današnjem nadaljevanju pogajanj z Moskvo zahtevala takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil. V Kijevu sicer ocenjujejo, da je ruska stran postala bolj konstruktivna.
"Naše stališče se ni spremenilo: mir, takojšnja prekinitev ognja, umik vseh ruskih sil, šele za tem lahko začnemo govoriti o sosedskih odnosih in razlikah v politiki," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak.
Podoljak je twitterju zapisal, da se bodo na četrtem krogu pogovorov med Moskvo in Kijevom osredotočili na vzpostavitev premirja, umik ruskih sil in varnostna zagotovila za Ukrajino.
Kmalu pa je sporočil tudi, da se bo četrti krog pogovorov med Moskvo in Kijevom, ki se je začel danes, po "tehničnem premoru" nadaljeval v torek. "Naredili bomo tehnični premor do jutri, da bi omogočili dodatno delo delovnih podskupin ter razjasnitev nekaterih terminov," je na twitterju zapisal Podoljak.
Pogajanja so danes potekala v obliki videokonference, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa jih je označil za težka.
Ponedeljkovi pogovori so bili prvi po srečanju zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe v Turčiji prejšnji četrtek. Prvi trije krogi pogovorov so potekali v živo v Belorusiji, preboja na njih ni bilo, sta pa konec tedna obe strani izražali previdni optimizem.
Ukrajinska stran je pred nadaljevanjem pogajanj napovedala, da bo vztrajala pri premirju in umiku ruskih sil, šele nato je pripravljena na pogovore o vsebinskih vprašanjih.
Rusija sicer zahteva, da Kijev prizna rusko priključitev polotoka Krim ter neodvisnost separatističnih regij na vzhodu Ukrajine Doneck in Lugansk.
Pahor: Kar bo sprejemljivo za Ukrajino, bi moralo biti sprejemljivo tudi za Zahod
Predsednik republike Borut Pahor je v intervjuju za oddajo Studio City na TV Slovenija ocenil, da cilj Zahoda ni sprememba režima v Rusiji, temveč prekinitev ognja, diplomatska pogajanja in mir. Poudaril je tudi, da mora Rusija prva narediti korak k rešitvi konflikta.
"V vsaki vojni je zelo pomembno, kdo in zakaj ima moralno prednost. Ta hip je v moralnem primanjkljaju Rusija, zato mora prva narediti korak h prekinitvi ognja, mogoče celo brezpogojno," je prepričan Pahor. Ob tem je dodal, da mora Zahod zelo paziti pri pomoči Ukrajini, da restavrira diplomatsko pot in mirno rešitev spora tako, da ne zapravi svoje moralne prednosti, ki jo trenutno uživa, tudi v mednarodni skupnosti.
Na vprašanje, ali naj, glede na to, da obstaja velika verjetnost, da bo ruski predsednik Vladimir Putin na mirovnih pogovorih zahteval priznanje Krima in obeh ljudskih republik, Donecka in Luganska, Zahod to prizna, je Pahor odgovoril, da je to odvisno od Ukrajine. "Tisto, kar bo sprejemljivo za Ukrajino in njeno vlado ter premierja Zelenskega, to bi moralo v osnovi biti sprejemljivo tudi za Zahod. Tukaj moramo pomagati ukrajinski vladi, da čim prej pride do prekinitve ognja in diplomatskih pogajanj - čeprav so ta že -, ki bi pripeljala do dogovora," je pojasnil.
V Kijevu so pred začetkom današnjih pogovorov ocenili, da je Moskva pokazala bolj konstruktivno držo. Namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Ihor Žovkva je za BBC dejal, da se jim zdi, da je Moskva zdaj bolj konstruktivna. "Namesto ultimatov ali zahtev po kapitulaciji Ukrajine kaže, da so zdaj bolj pripravljeni na konstruktiven pogovor," je dejal.
Ukrajinski predsednik Zelenski je pred današnjimi pogovori dejal, da imajo pogajalci tudi nalogo dogovoriti se za srečanje njega in ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov v nedeljo možnosti za srečanje Putina in Zelenskega ni izključil, a je dodal, da je treba razumeti, kakšen bi moral biti rezultat sestanka in o čem bi se na njem razpravljalo.
Iz Mariupolja uspelo odpeljati 160 avtomobilom
Iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupolj je danes uspelo odpeljati okoli 160 avtomobilom s civilisti, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile lokalne oblasti. Sicer naj bi danes v Ukrajini potekal umik civilistov po desetih humanitarnih koridorjih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iz Mariupolja, ki ga že več dni oblegajo ruske sile in proruski separatisti, je dopoldne proti Zaporožju odpeljalo okoli 160 vozil, je preko Telegrama sporočil občinski svet mesta ob Azovskem morju. Koliko ljudi je bilo v vozilih, niso sporočili.
Razmere v mestu so nevzdržne, ni elektrike in ogrevanja, zmanjkuje vode in hrane, poleg tega je mesto stalno tarča ruskega obstreljevanja.
Sicer pa naj bi danes v Ukrajini potekala evakuacija civilistov po desetih koridorjih, so sporočile ukrajinske oblasti. V kijevski regiji so se po besedah podpredsednice ukrajinske vlade Irine Vereščuk dogovorili za šest koridorjev, trije so na območju Luganska.
V nedeljo so iz dveh krajev na območju Luganska ter iz Buče in Irpina severozahodno od Kijeva evakuirali okoli 7000 ljudi.
UNHCR: Ukrajino zapustilo že 2,8 milijona ljudi, več kot milijon je otrok
Od začetka ruske invazije pred več kot dvema tednoma je iz Ukrajine pobegnilo že 2,8 milijona ljudi, so sporočili Združeni narodi. Med begunci je več kot milijon otrok. "Mir potrebujejo ZDAJ," so se ob tem oglasili v Unicefu. Daleč največ Ukrajincev se je zateklo na Poljsko, več kot 1,7 milijona.
Ukrajino je od začetka ruske agresije 24. februarja zapustilo natanko 2.808.792 beguncev, kar je 110.512 več kot v nedeljo, je sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Gre za največji eksodus beguncev v Evropi po drugi svetovni vojni.
"Ljudje vsako minuto bežijo pred vojno v Ukrajini," opozarjajo pri Mednarodni organizaciji ZN za migracije (IOM). Med 2,8 milijona beguncev je tudi približno 127.000 državljanov tretjih držav, večinoma študentov in delavcev migrantov.
Največ ljudi se je doslej zateklo na Poljsko. Na Madžarskem jih je nekaj več kot 255.000. Okoli 205.000 jih je na Slovaškem, v Moldaviji pa skoraj 107.000. V Rusijo se je zateklo nekaj več kot 131.000 beguncev.
Številni begunci, ki se zatečejo v sosednje države, sicer potujejo naprej v druge države, zlasti v zahodno Evropo.
Protestniki zasedli londonski dvorec ruskega oligarha
Člani britanske anarhistične skupine so vdrli v dvorec v osrednjem delu Londona, ki naj bi pripadal ruskemu oligarhu Olegu Deripaski, proti kateremu je britanska vlada uvedla sankcije. Z dvorca na trgu Belgrave, enem najprestižnejših naslovov v središču Londona, so razobesili transparente, na katerih je bilo med drugim mogoče prebrati: "Ta lastnina je bila osvobojena."
Ruski milijarder in aluminijski mogotec Deripaska je eden od oligarhov, proti katerim je britanska vlada uvedla sankcije po ruski invaziji na Ukrajino. Deripaska naj bi pripadal ožjemu krogu ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Policisti so morali, da bi vstopili, s svedrom na silo odpreti vhodna vrata in nato uporabiti žerjav za dostop do balkona, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Eden od protestnikov na balkonu dvorca je novinarjem povedal, da opravljajo delo vlade s tem, ko poslopje vračajo ukrajinskim beguncem, ki bežijo s svojih domov. Drugi pa je za AFP po telefonu povedal, da so "fronta za osvoboditev lastnine" in da ne gre za skvotanje, ampak osvobajanje.
Aktivisti so tudi kritizirali trajanje postopkov, ki so potrebni za izvedbo sankcij proti tistim, ki jih je britanska vlada opredelila kot del ožjega kroga ruskega predsednika.
Tiskovni predstavnik britanskega premierja Borisa Johnsona pa je danes sporočil, da si prizadevajo "identificirati ustrezno uporabo zaseženega premoženja lastnikov, ki so predmet sankcij". Vlada tudi razmišlja o namestitvi ukrajinskih beguncev na posesti v lasti sankcioniranih ruskih oligarhov, medtem ko pripravlja program za ljudi, da bi odprli svoje domove za tiste, ki bežijo pred vojno.
Na vprašanje, ali podpira pozive k zasegu hiš oligarhov za begunce, je tiskovni predstavnik po poročanju AFP odgovoril, da je to "nekaj, kar preučujejo".
Minister za zdravje Sajid Javid je sicer pred tem opozoril, da dvorci ne bi smeli biti "prvi prostor", ki bi prišel v poštev za nastanitev beguncev, in pri tem opozoril na "pravne ovire", ki jih je treba najprej odstraniti, še navaja AFP.
