Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet oseb, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Namestnik vodje državne službe za izredne razmere v Harkovu Anatolij Torjanik je povedal, da so reševalci v celoti očistili 98 objektov, ki so bili uničeni med ruskim bombardiranjem. "Na žalost smo pod ruševinami našli več kot 150 trupel, med operativnim reševanjem pa so naše enote rešile več kot 250 ljudi," je dodal.
Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet oseb, med njimi trije vojaški inženirji in dva reševalca, ki so skušali pogasiti požar, ki ga je povzročilo rusko obstreljevanje.
Pri tem je Torjanik opozoril, da so vojaški inženirji samo v prvih dneh po začetku ruske invazije opravili od 100 do 120 akcij odstranjevanja min na dan. V manj kot treh mesecih ruske invazije naj bi nevtralizirali približno 3000 eksplozivnih naprav.
"Do danes imamo še vedno več kot 2000 odprtih zahtevkov za razminiranje z eksplozivnimi napravami, ki so bile najdene na ulicah, naši inženirji pa nimajo dovolj časa, da bi vse mine odpravili," je dejal Torjanik.
Regija Harkov in njeno glavno mesto z enakim imenom sta sicer od začetka vojne pod močnim udarom ruskih sil, ki se skušajo prebiti v sosednjo regijo Donbas na vzhodu Ukrajine.
V regiji Herson razglasili rubelj za uradno valuto
Oblasti v ukrajinski regiji Herson, ki je pod nadzorom ruskih sil, so danes naznanile uvedbo ruskega rublja kot uradne valute na območju. To sicer ostaja tudi ukrajinska grivna.
"Danes bo izdan odlok, ki bo v regiji Herson formaliziral uvedbo dvojne valute," je v video nagovoru dejal Moskvi naklonjen vodja regionalne administracije Vladimir Saldo. "To pomeni, da imajo vsi trgovci pravico - kasneje pa bo to postalo obvezno - navesti cene v dveh valutah, grivnah in ruskih rubljih," je dodal.
Pojasnil je še, da bo menjalni tečaj znašal dva ruska rublja za eno grivno, in napovedal, da bo ruska banka v naslednjih dneh v Hersonu odprla podružnico.
Istoimenska prestolnica regije je bilo prvo večje ukrajinsko mesto, ki je po začetku invazije 24. februarja padlo v roke ruskih sil.
Poleg Hersona je Moskva v še več drugih mestih, vključno z Mariupoljem in Berdjanskom, postavila svoje lokalne oblasti, katerih naloga je tja vnesti vsaj na videz normalno življenje in postaviti temelje za prihodnost, v kateri Rusija ta območja vidi kot del svojega ozemlja.
Rusija preučuje italijanski predlog mirovnega načrta za Ukrajino
Rusija preučuje italijanski predlog mirovnega načrta za končanje konflikta v Ukrajini, je danes novinarjem dejal namestnik zunanjega ministra v Moskvi Andrej Rudenko. Načrt je po poročanju italijanskih medijev v četrtek državam članicam G7 in Združenim narodom poslal italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.
Rudenko je dejal, da so načrt prejeli, in da ga preučujejo, a dodal, da o njem še niso razpravljali z Italijani. "Ko končamo z analizo, bomo podali oceno," je še dodal namestnik Sergeja Lavrova.
Pogovori med sprtima stranema v Ukrajini so v zadnjem obdobju povsem zastali, za kar Moskva krivi Kijev.
"Mi bomo pripravljeni nadaljevati, takoj ko Ukrajina pokaže konstruktivno držo in vsaj poda odziv na naše predloge," je še sporočil Rudenko.
Vsebina italijanskega načrta širši javnosti ni poznana. V pogovoru za časnik La Stampa je Di Maio minuli teden dejal, da je o njem govoril tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom. "Kar zdaj potrebujemo, je diplomatska protiofenziva," je sporočil zunanji minister Italije.
Po njegovih besedah mora biti prvi cilj v Ukrajini ustavitev bojevanja v nekaterih regijah. Temu bi nato sledilo premirje, pogajanja o nevtralnosti in na koncu še mirovni sporazum.
Pogovori med predstavniki Ukrajine in Rusije so redno potekali v uvodnih tednih vojne. 10. marca sta se tako v Istanbulu srečala tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in njegov ruski kolega Lavrov.
Diplomatskim naporom navkljub vojna v Ukrajini neprekinjeno traja od začetka ruske invazije 24. februarja.
Odstop ruskega diplomata pri ZN
Ruski diplomat pri Združenih narodih v Ženevi, Boris Bondarev je v znak protesta proti ruski vojni v Ukrajini odstopil. V pismu, ki je bilo razposlano številnim diplomatskim predstavništvom v Ženevi je obsodil "agresivno vojno, ki jo je Putin sprožil proti Ukrajini in pravzaprav proti celotnemu zahodnemu svetu".
Svetovalec na misiji Moskve pri Združenih narodih Bondarev je v pismu sporočil, da po 20 letih dela v diplomatski službi odhaja, in obsodil rusko invazijo na zahodno sosedo. "Še nikoli me ni bilo tako sram svoje države," je ob tem dejal diplomatskim kolegom. Po njegovih besedah vojna ni le zločin proti ukrajinskemu ljudstvu, ampak morda tudi najhujši zločin proti ljudstvu Rusije.
Poudaril je, da ministrstvo za zunanje zadeve danes ni namenjeno diplomaciji, temveč gre za vojno hujskaštvo, laži in sovraštvo. Bondarev je dodal, da si tisti, ki so zasnovali to vojno, želijo ostati na oblasti za vedno, živeti v razkošnih palačah, pluti na jahtah, ki so po tonaži in stroških primerljive s celotno rusko mornarico, uživati neomejeno moč in popolno nekaznovanost.
"Rusija nima več zaveznikov in za to je kriva le njena nepremišljena in slabo zastavljena politika," je pristavil v pismu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Odstop Bondareva, ki po navedbah več diplomatskih virov ni bil prvi odstop ruskega diplomata po invaziji pred tremi meseci, je bil pa zagotovo najbolj odkrit, je požel nekaj navdušenih odzivov. Vodja organizacije za varstvo človekovih pravice UN Watch s sedežem v Ženevi Hillel Neuer je denimo pozval vse druge ruske diplomate pri Združenih narodih in po svetu, naj sledijo njegovemu moralnemu zgledu in odstopijo.
Oborožitev ukrajinske vojske s težkim orožjem ostaja ključna potreba za zajezitev ruske ofenzive
Ukrajinske oblasti so ponovno opozorile Zahod na potrebo po težkem orožju, ki bi jim omogočil protinapade za ponovno zavzetje ozemlja pod ruskim nadzorom.
Ruske sile so medtem okrepile svoja prizadevanja za zavzetje mesta Severodoneck, trenutno pa nadzorujejo že več kot 90 odstotkov regije Lugansk, poroča španska tiskovna agencija EFE.
"Pogajati se z državo, ki jemlje ljudi za talce? Imamo boljšo idejo. Svet se mora dogovoriti o dostavi raketometov in drugega potrebnega težkega orožja v Ukrajino za osvoboditev Črnega morja," je na Twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. S tem se je odzval na namige ameriških medijev, da se je Kijev pripravljen pogajati z Moskvo o deblokadi svojih pristanišč ob obali Črnega morja.
Prejšnji teden je namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko deblokado pristanišč povezal z odpravo zahodnih sankcij, vezanih na ruski izvoz. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Rusijo obtožil kraje ukrajinske pšenice v okupiranih delih države in dodal, da je ruska blokada onemogočila odpremo 22 milijonov ton žita.
Oborožitev ukrajinske vojske s težkim orožjem tako po navedbah Kijeva ostaja ključna potreba za zajezitev ruske ofenzive, ki trenutno poteka na vzhodu Ukrajine, zlasti v regiji Lugansk, kjer ruske enote po navedbah ukrajinskih oblasti nadzorujejo več kot 90 odstotkov ozemlja.
Ameriški predsednik Joe Biden je sicer v soboto odobril najnovejši sveženj vojaške in humanitarne pomoči Ukrajini v skupni vrednosti 40 milijard dolarjev, ki bo znatno povečal dotok zahodnega orožja v Ukrajino. Poleg tega je danes na sporedu drugo srečanje vojaške kontaktne skupine za Ukrajino, na katerem sodelujejo obrambni ministri več kot 40 držav.
Vsekakor se Ukrajina pripravlja na dolgotrajno vojno, tamkajšnje oblasti pa so v nedeljo podaljšale vojno stanje in splošno vojno mobilizacijo do 23. avgusta 2022, torej ukrepe, v okviru katerih je po besedah Zelenskega državi uspelo zbrati vojsko s 700.000 vojaki.
Ukrajina opozarja na vojaške aktivnosti na beloruski meji
Po mnenju ukrajinskega generalštaba naj bi Belorusija kopičila sile in okrepile svoje aktivnosti na meji z Ukrajino. Hkrati trdijo, da vojskujoče se strani na vzhodu Ukrajine ne dosegajo bistvenega napredka. Rusija sicer še vedno napada Severodoneck, ob tem pa naj bi pripravljali novo ofenzivo na bližnje mesto Slovjansk.
"Beloruske oborožene sile izvajajo okrepljene izvidniške akcije in so na obmejnem območju namestile dodatne enote," je danes v svojem poročilu o razmerah zapisal ukrajinski generalštab, ki prav tako opozarja na nevarnost raketnih in zračnih napadov na Ukrajino z beloruskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko s svojimi enotami sicer neposredno ne sodeluje v vojni, vendar je ruskim vojakom dovolil, da državo uporabijo kot območje za zbiranje svojih sil. Kijev zato Minska ne vidi kot nevtralnega in se boji morebitnega posredovanja beloruskih vojakov.
Medtem ukrajinske oblasti poročajo, da so uspele odbiti ruske sile pri poskusu zavzetja vasi Dovenke zahodno od strateško pomembne ceste med mestoma Izjum in Slovjansk. Neuspešni pa naj bi bili tudi nočni napadi v smeri Severodonecka in Bahmuta.
Pri napadu na Severodoneck ruske sile uporabljajo taktiko "požgane zemlje" in namerno uničujejo mesto, je dejal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Naznanil je, da je Moskva zbrala sile, ki so se umaknile iz regije Harkov, tiste, ki so sodelovale pri obleganju Mariupolja, proruske separatistične milice in celo enote, ki so bile na novo vpoklicane iz Sibirije, da bi se osredotočile na zavzetje vzhodnih regij Doneck in Lugansk, poroča BBC.
Tiskovni predstavnik generalštaba Oleksandr Stupun je ob tem sporočil, da so se spopadi na območju Avdijivke, Kurahove, Novopavlivke in v smeri Zaporožja umirili. Skupno so ukrajinske sile odbile 11 ruskih napadov, zaradi velikih izgub pa naj bi morala Rusija reaktivirati tanke serije T-62, da bi z njimi opremila svoje rezervne enote.
Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nedeljo opozoril, da bi v spopadih na vzhodu Ukrajine vsak dan lahko umrlo od 50 do 100 ljudi, kar prikazuje, kako hudi boji divjajo na vzhodu Ukrajine.
Ruska vojska je medtem okrepila svoja prizadevanja za zavzetje mesta Severodoneck, navaja generalštab ukrajinskih oboroženih sil. Okrepili naj bi uporabo letal, da bi uničili ukrajinsko ključno infrastrukturo na območju aktivnih bojnih operacij, poroča britanski BBC.
Rusko vojaško poveljstvo je v nedeljo posredovalo seznam ukrajinskih ciljev, ki naj bi jih uničilo v zadnjih 24 urah. "V zračnih napadih je bilo uničenih 38 enot težke oborožitve in ubitih 210 nacionalistov," je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Od začetka invazije pa naj bi Rusi po njegovih navedbah uničili 174 ukrajinskih letal, 125 helikopterjev, 997 brezpilotnih letal, 317 protiletalskih raketnih sistemov, 3.198 tankov in drugih oklepnih vozil, 408 raketometov, 1.622 artilerijskih topov in 3.077 drugih vojaških vozil.
Do konca jeseni pa ruske sile načrtujejo uporabo približno 50 novih medcelinskih balističnih raket Sarmat. Rakete imajo doseg 18.000 kilometrov, lahko so oborožene z jedrskimi bojnimi glavami in bodo po besedah predsednika Vladimirja Putina prisilile druge države, da "dvakrat premislijo" o grožnjah Rusiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski v Davosu pozval k vojaški pomoči Ukrajini in sankcijam proti Rusiji
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v videonagovoru na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu pozval mednarodno skupnost, naj več napora vloži v obnovo države, predvsem njenega gospodarstva. Poudaril je tudi potrebo po dodatnih pošiljkah orožja za Ukrajino in pozval k sankcijam proti Rusiji.
"Letos je napočil trenutek, ko se bo mednarodna skupnost morala odločiti, ali bo svetu še naprej vladala agresivna sila, ki si nas želi podrediti," je uvodoma dejal Zelenski. Pri tem je dodal, da je Rusija opustila vsakršna pogajanja in je trenutno osredotočena zgolj na ubijanje.
Udeležence svetovnega gospodarskega foruma je pozval, naj se vprašajo, če so Ukrajini zagotovili dovolj pomoči. "Naša država v boju za svobodo vsak dan utrpi velike izgube. Borimo se za svojo prihodnost in upam, da bo zmaga nad Rusijo združila naše ljudi in širšo skupnost," je dejal.
Celotno mednarodno skupnost je pozval, naj več napora vloži v obnovo države, porušenih mest in uničenih industrijskih središč. Ponovno je potrdil potrebo po nadaljevanju sankcij in dodal, da bi bilo potrebno zaseči celotno premoženje ruskega agresorja ter ga prerazporediti tistim, ki jih je vojna najbolj prizadela.
V svojem nagovoru je Zelenski naznanil, da je prioriteta Ukrajine ustvariti okolje, v katerem bodo ljudje in podjetja lahko normalno poslovali, ter ustvariti sodoben in posodobljen vojaški sistem, ki se bo lahko kosal s trenutnimi in z nadaljnjimi izzivi s strani Rusije.
Za doseganje omenjenih ciljev pa bo po njegovem potrebno ugoditi vsem zahtevam Ukrajine po zahodnem orožju. "Če bi vse potrebno orožje dobili že februarja, bi lahko rešili na tisoče življenj" je opozoril ukrajinski predsednik.
Zelenski je pozval tudi k uvedbi embarga na rusko nafto in plin, sankcijam proti vsem ruskim bankam in izključitvi ruskega sektorja informacijske tehnologije iz svetovnih trgov. Dodal je, da bi morala vsa tuja podjetja zapustiti Rusijo.
Na vprašanje o tem, kako bi se lahko izognili globalni lakoti, pa je ukrajinski predsednik poudaril, da je prvi potreben korak umik blokade pristanišč v Ukrajini, ki so trenutno pod nadzorom ruskih sil.
"Vzpostaviti moramo varen koridor, ki nam bo omogočal izvoz hrane, sicer se bo kriza še bolj zaostrila," je še dejal Zelenski in obtožil ruske sile, da kradejo ukrajinsko žito in ga z ladjami tihotapijo v druge države.
