Tako ukrajinski politiki kot mednarodna javnost so zgroženi nad ruskimi grozodejstvi v ukrajinski Buči. Masovne poboje civilistov, o katerih poročajo lokalne oblasti in novinarji na terenu, v Kijevu označujejo za genocid in vojne zločine. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je že napovedal nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je na Twitterju zapisal, da je Rusija v času okupacije Buče ter drugih mest in vasi okoli Kijeva ponovila "najhujše, kar pomnimo iz zgodovine represije in nehumanih zločinov". "Ukrajina ne bo pozabila teh zločinov okupatorjev. Ne bomo mirovali, dokler ne kaznujemo odgovornih," je obljubil.
Tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je dejal, da so ukrajinske oblasti po umiku ruskih sil v krajih, kot je Buča, naletele na prizore, ki spominjajo na vojne zločine. Izpostavil je skupinska grobišča, ustreljene civiliste z zvezanimi rokami, ter napol zažgana trupla, kot da je nekdo skušal zakriti sledi svojih dejanj. "Območje Kijeva. Pekel 21. stoletja. Trupla moških in žensk, ki so bili ubiti z zvezanimi rokami. Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU," je na Twitterju navedel svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak ter pozval k odločnim sankcijam, med drugim k embargu na uvoz ruskih energentov in zaprtju pristanišč.
Poboj civilistov v Buči je bil "načrtovani masaker", je prav tako na Twitterju ocenil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. "Rusija se želi znebiti čim več Ukrajincev. Ustaviti jih moramo in izgnati. Nemudoma zahtevam nove uničujoče sankcije G7," je zapisal. Kijevski župan Vitalij Kličko je medtem ocenil, da je mogoče dogajanje v Buči in drugih krajih okoli Kijeva opisati le kot genocid. "Gre za krute vojne zločine, za katere je odgovoren Putin," je za nemški časnik Bild dejal glede ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v izjavi Rusijo obsodila "nediskriminatorne napade na nedolžne civiliste" in menila, da morajo biti ta dejanja preiskana kot vojni zločini. Velika Britanija bo po njenih besedah "podprla kakršno koli preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča". V Ukrajini se po umiku ruske vojske z območja Kijeva kažejo dokazi o ruskih pobojih ukrajinskih civilistov. Eden večjih naj bi se zgodil v Buči, dostop do katere je bil skoraj mesec dni povsem onemogočen, ukrajinske enote so tja prodrle šele v zadnjih dnevih.
Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je sicer Rusijo danes obsodila tudi, da je ugrabila skupno že 11 ukrajinskih županov in županij. V video sporočilu, objavljenem na aplikaciji Telegram, je dodala, da so ukrajinske oblasti tudi o tem obvestile Mednarodni odbor Rdečega križa, Združene narode in druge organizacije, tako kot to delajo za vse izginule civiliste.
Poročila o novih ruskih grozodejstvih, pa tudi eksplozije v strateško pomembnem ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa, prihajajo v času, ko je v Moskvo prispel humanitarni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa, Martin Griffiths. Griffiths se bo iz Moskve podal še v Kijev. Tako Rusija kot Ukrajina sta po Guterresevih besedah pristali na srečanje z njim, cilj pa naj bi bil vzpostaviti "humanitarno prekinitev ognja".
Ministrstvo je obenem poudarilo, da so ruske sile Bučo zapustile že v sredo, 30. marca, dan potem, ko je Moskva napovedala bistven umik svojih sil z območja Kijeva in Černigiva v Ukrajini. Omenjeni posnetki so nato v javnost prišli šele v soboto, so opozorili.
Rusija zanika poboje civilistov v Buči
Rusko obrambno ministrstvo je danes zatrdilo, da ruske sile niso ubile civilistov v kraju Buča nedaleč od ukrajinske prestolnice. Kot je zatrdilo, v času, ko je bila Buča pod rusko zasedbo, niti en lokalni prebivalec ni bil žrtev kakršnihkoli nasilnih dejanj. Dodali so še, da je ruska vojska tamkajšnjim prebivalcem dostavila 452 ton pomoči.
Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še zatrdilo ministrstvo, so imeli vsi prebivalci "možnost, da svobodno zapustijo naselje v smeri severa", saj so predmestja Kijeva južno od Buče takrat neprestano obstreljevale ukrajinske sile. Pretresljive fotografije in video posnetke trupel, ki prekrivajo ulice Buče, so v Moskvi označili kot provokacijo in "še eno produkcijo režima v Kijevu za zahodne medije".
Baltske države ustavile uvoz ruskega zemeljskega plina
Baltske države ne uvažajo več ruskega zemeljskega plina, je sporočil upravljavec latvijskih plinskih zalog Conexus Baltic Grid. "Od 1. aprila ruski zemeljski plin ne teče več v Latvijo, Estonijo in Litvo," je dejal glavni izvršni direktor upravljavca Uldis Bariss. "Če je obstajalo kaj dvoma glede vprašanja, ali lahko zaupamo v ruske dobave, trenutni dogodki jasno kažejo, da tega zaupanja ni več," je dejal Bariss.
Tudi Litva je sporočila, da ne uvaža več zemeljskega plina iz Rusije. Po besedah ministra za energijo Dainiusa Kreivysa ji to omogočajo "večletna koherentna energetska politika in pravočasne infrastrukturne odločitve". Litva bo svoje plinske potrebe sedaj pokrivala z utekočinjenim naftnim plinom prek terminala v pristaniškem mestu Klaipeda. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je pozval preostanek EU, da sledi baltskemu zgledu.
Celotna regija Kijev spet v rokah Ukrajine, a Rusija želi zavzeti vzhod in jug
Ukrajinske sile so osvobodile celotno kijevsko regijo, je v soboto zvečer sporočila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Predsednik Volodimir Zelenski pa je ponoči posvaril, da je cilj Rusije zdaj zavzeti vzhodne in južne regije Ukrajine. Medtem prihajajo na dan razsežnosti ruskih grozodejstev, med drugim v Buči.
"Celotna regija Kijev je osvobojena izpod ruskih zavojevalcev," je v soboto zvečer zatrdila Maljarjeva. Britanski BBC ob tem poudarja, da so veliki uspehi ukrajinskih sil na širšem območju prestolnice v zadnjih dneh in tednih neizpodbitni ter da se ruske sile s tega območja očitno umikajo, a da trditev o osvoboditvi regije v celoti zaenkrat ni mogoče neodvisno potrditi.
Med ključnimi osvobojenimi kraji so Irpin severozahodno od prestolnice, kjer naj bi bilo od ruskega zavzetja konec februarja ubitih najmanj 200 civilistov, strateško ključno letališče Hostomel, prav tako blizu Kijeva, za katerega so potekali siloviti spopadi - med drugim je bilo tam uničeno največje letalo na svetu An-225, znano kot mrija ali sanje -, in pa kraj Buča.
Dostop do slednjega je bil skoraj mesec dni povsem onemogočen, ukrajinske enote so tja prodrle šele v zadnjem dnevu, dveh. Po navedbah župana Buče naj bi tam v množičnem grobišču pokopali skoraj 300 ljudi, saj so bile ulice prekrite s trupli. Francoska tiskovna agencija AFP je v soboto poročala o najmanj 20 odkritih truplih na eni sami ulici. Novinar BBC iz mesta poroča o grozljivih prizorih.
Predsednik Zelenski je medtem v novem video nagovoru ponoči posvaril, da želi Rusija zdaj zavzeti ne le Donbas na vzhodu Ukrajine, ampak tudi jug države. "In kaj je naš cilj? Zaščiti sebe, našo svobodo, našo deželo in naše ljudi," je dodal.
Ukrajinske sile je obenem posebej pohvalil za njihovo obrambo obleganega Mariupolja, ki ga je rusko bombardiranje v minulih tednih v veliki meri zravnalo s tlemi. Kot je ocenil, je silovit ukrajinski odpor v tem in drugih strateško pomembnih ukrajinskih mestih vodstvu v Kijevu dal "dragocen čas" in pomagal oslabiti ruske vojaške zmogljivosti.
Britansko obrambno ministrstvo je sicer zjutraj po poročanju BBC sporočilo, da je Rusija v minulem tednu občutno okrepila zračne napade na jugovzhodu države, a dodalo, da se Ukrajina tudi v zraku Rusom močno upira in jim s tem otežuje, da bi zavzeli območje na kopnem. Kot so še navedli, ruske pomorske sile nadaljujejo z blokado ukrajinske obale ob Črnem in Azovskem morju. Veliko nevarnost predstavljajo mine v Črnem morju, katerih izvor in cilj nista povsem jasna, a so po oceni Britancev gotovo rezultat ruskih pomorskih aktivnosti na območju.
Tuji mediji danes zjutraj med drugim poročajo o močnih eksplozijah v strateško ključnem pristaniškem mestu Odesa ob Črnem morju.
Iz strateško ključnega pristaniškega mesta Odesa ob Črnem morju so davi poročali o močnih eksplozijah, po katerih so izbruhnili vsaj trije požari, o žrtvah pa ne poročajo. Ukrajinski sistemi zračne obrambe naj bi sicer več raket prestregli. Rusko obrambno ministrstvo je napade, ki naj bi jih izvedli z zelo natančnimi izstrelki iz zraka in morja, potrdilo. Tarče so bili naftna rafinerija in skladišča goriva blizu Odese, iz katerih se oskrbujejo ukrajinske enote v smeri Mikolajeva, so pojasnili v Moskvi.
Kljub informacijam s terena pa je glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija v soboto ocenil, da so zadnji, petkovi pogovori z rusko delegacijo prinesli občuten napredek, spričo katerega bi se lahko po njegovem zdaj že osebno sestala Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin. Med drugim je razkril, da je Rusija pristala na zahteve Ukrajine glede vseh vprašanj z izjemo polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.
A ruska stran je ukrajinski optimizem danes zavrnila. Njen glavni pogajalec Vladimir Medinski je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa namreč ponovil, da je treba pred srečanjem Zelenski-Putin opraviti še veliko dela. "Ne delim optimizma Arahamije," je povedal. Je pa potrdil, da se bodo pogajanja preko video povezave v ponedeljek nadaljevala.
Medinski je sicer po petkovih pogajanjih s Kijevom in danes znova poudaril, da se njihova stališča glede Krima in Donbasa niso spremenila. Rusija zahteva, da Ukrajina prizna Krim kot ruski in da prizna neodvisnost Donbasa.
