Minila je sobotna uradna slovesnost ob stoletnici koroškega plebiscita vse drugače kakor prejšnja leta. Ne s triumfalističnimi nemškonacionalnimi folklornimi paradami, temveč z moderno prireditvijo v dvorani grbov deželne hiše v Celovcu. Kajti na njej se je poleg nemščine slišala tudi slovenščina. Bachmannova literarna nagrajenka, prva iz Avstrije, Maja Haderlap je v obeh deželnih jezikih povedala svojo pesem Kralj Matjaž obišče svojo vas, kjer so v promocijskem videu, med govori, nastopili tudi koroški Slovenci in pripovedovali o štehvanju ali pa o konsenzni skupini, ki si prizadeva za večje razumevanje med večino in manjšino na Koroškem, tudi peli v slovenščini. Pred izbranimi gosti - zavoljo pandemije novega koronavirusa - sta spregovorila tudi oba predsednika, avstrijski Alexander Van der Bellen in slovenski Borut Pahor.
Predsednikovo opravičilo
Avstrijski predsednik Van der Bellen je z opravičilom koroškim Slovencem daleč presegel kurioznosti siceršnjih slavnostnih državniških nagovorov. "Kot zvezni predsednik bi se vam želel iskreno opravičiti za krivice in zamude pri uresničitvi vaših ustavnih pravic," je povedal v brezhibni slovenščini. In doživel velik aplavz. Domala vsi govorniki so govorili v duhu sožitja in skupnega življenja v miru in napredku. Zbor je na balkonu deželne hiše ob glasbeni podpori orkestra avstrijske vojske celo zapel himno sprave, ki ima del besedila tudi v slovenščini.
Borut Pahor je dejal: "Ta obletnica bi lahko še naprej razdvajala. Tako pa skupna slovesnost osmišlja evropske vrednote. Danes je Celovec simbolna prestolnica združene Evrope. V tej prekrasni dvorani grbov je dom našel knežji kamen. Na ta mogočni simbol so knezi stoletja prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini. Naša naroda si ga delita in ga imata oba. S plebiscitom je bila tu prvič postavljena meja. Zarezala je v večstoletno sobivanje nemško in slovensko govorečih prebivalcev. Slovencem so bile dane mnoge obljube - pred plebiscitom in po njem, zlasti z Avstrijsko državno pogodbo (ADP). V marsičem so bile izpolnjene, v mnogočem še ne. Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika." Tudi on je tako kot pred njim podkancler in minister za umetnost, kulturo in šport Werner Kogler citiral izjemnega slovenskokoroškega književnika, tudi večkratnega literarnega nagrajenca, Florjana Lipuša: "Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo."
In nadaljeval: "So bili časi, ko je bilo zelo težko biti Slovenec. Na vzdušje na obeh straneh meje sta ugodno vplivali osamosvojitev Slovenije in njena tranzicija v demokratično državo." Van der Bellnu se je zahvalil za pogum pri skupnem prizadevanju za dobro sosedstvo in prijateljstvo obeh narodov ter za še boljšo Evropo, v kateri bomo polno udejanjali svojo jezikovno in kulturno identiteto in hkrati gradili skupno, evropsko pripadnost.
Koroški deželni glavar Inzku rekel, da bo nekaj važnega
Predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem pozdravljajo opravičilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna koroškim Slovencem, ki ga je izrekel na slovesnosti v Celovcu ob 100. obletnici koroškega plebiscita.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ene od krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, Valentin Inzko je za STA dejal, da opravičila niso pričakovali, da pa mu je koroški deželni glavar Peter Kaiser v petek dejal, da bo "prišlo nekaj važnega".
Inzko je ocenil, da bo ugled avstrijskega predsednika, ki je po njegovem mnenju že zdaj ogromen, poslej še večji. Veseli ga tudi, ker je občinstvo na današnji slovesnosti Van der Bellnovo zgodovinsko opravičilo sprejelo z bučnim aplavzom.
"Na teh novih osnovah lahko gradimo naprej. Saj je zelo važno, kaj se bo zgodilo po 10. oktobru in proslavah," je poudaril predsednik NSKS.
Pred opravičilom je Van der Bellen spomnil na osmi člen ustave, v katerem se Avstrija "priznava" k svojim manjšinam, namreč, da jih podpre v njihovi kulturni in jezikovni raznolikosti: "Pa smo se tega držali? Priznati moram, da ne zmeraj." Poudaril je, da so pred sto leti tudi številni pripadniki slovenske narodne skupnosti glasovali za "enotnost Koroške in pripadnost Avstriji. Brez njih bi se plebiscit končal drugače." Tudi zategadelj je pozval k manjšinski politiki, ki bo ustrezala sedanjim pogojem življenja in potrebam.
Koroški duet
V imenu manjšine je spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij, ene od treh krovnih organizacij manjšine, komaj 23-letni Manuel Jug. V dvojezičnem govoru je poudaril, da je izziv, ki čaka avstrijsko Koroško, ohranitev slovenskega jezika in kulture. Tudi on je poudaril, da vsa vprašanja glede pravic iz sedmega člena ADP še niso rešena. Pozval je k spravi in empatiji pri sobivanju Korošic in Koroščev ter oblikovanju optimistične skupne prihodnosti dežele: "Ne le pri petju, tudi za ljubezen potrebuješ duet. Tako je tudi v življenju."
Koroški glavar Peter Kaiser se je v govoru, tudi malo v slovenščini, zahvalil obema predsednikoma držav za udeležbo. Poudaril je izboljšanje ozračja na avstrijskem Koroškem in menil, da je treba v ospredje postaviti "zbliževaje in zaupanje" ter upreti pogled v skupno prihodnost v združeni Evropi. Glede dogodkov pred sto leti je dejal, da so zahtevali žrtve na obeh straneh. Tudi Kaiser je omenil, da ne bi bilo na plebiscitu večine za Avstrijo, če ne bi zanjo glasovali tudi koroški Slovenci, kar je bilo v preteklosti na slovesnostih ob plebiscitu zamolčano. Je pa tistim, ki "niso zadovoljni z doseženim", sporočil, da "pretirane zahteve ne koristijo nikomur".
Naj še povemo, da so vsi trije predsedniki slovenskih organizacij na Koroškem, že omenjeni Jug, pa Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter Valentin Inzko, Narodni svet koroških Slovencev, predsednikovo opravičilo navdušeno pozdravili. Priznali so, da česa takega niso pričakovali. "Ugled avstrijskega predsednika, ki je že zdaj ogromen, bo poslej še večji," je izjavil Inzko.
Predsednika držav sta si nato na Novem trgu v Celovcu ogledala še po Koroškem potujočo razstavo Carinthija 2020. Obiskala sta tudi dvojezični vrtec in dijaški dom v Slomškovi hiši.
Še niso izumrli?
Popoldan pa je po ulicah in trgih Celovca potekala protimanifestacija koroškoslovenskih študentov. Udeležilo se jo je okoli 200 pretežno mladih, saj sta k protestu zoper slavljenje plebiscita pozvala kluba slovenskih študentov v Celovcu in na Dunaju. Med njimi smo videli tudi celovškega odvetnika Rudija Vouka, ki je deželo s tožbami pred ustavnim sodiščem prisil v povečanje števila topografskih napisov na južnem Koroškem. Udeleženci so med pohodom od kolodvora do deželne hiše glasno opozarjali, da je sedmi člen ADP pogodbe kljub nekaterim lepotnim popravkom še daleč od izpolnitve.
"Naj živijo partizani in partizanke," je odmevalo po Celovcu. Pa še, v slovenščini: "Člen sedem - naša pravica!" Ali pa, v nemščini: "Poserjemo se na domovino v vaših srcih." Kakšnih 50 policistov, ki so varovali protimanifestacijo, je stoično prenašalo te vzklike. Svoboda govora, pač. Toda ko so protestniki prišli na Ulico 10. oktobra in tablo prelepili z novim imenom Partizanska cesta, so reagirali. Fanta, ki je podstavil lestev, so takoj obstopili in ga hoteli aretirati. Po dolgem pregovarjanju, da sta pohod in prireditev vendar prijavljena, so odnehali. Medtem se je iz stranske ulice nabralo nekaj nemškonacionalnih vročekrvnežev v značilnih gvantih, ki so začeli provocirati. Nekoga, ki je Zorki Pasterk zabrusil "Zgini tja dol, kamor spadaš!", so policisti zvlekli na stran in ga legitimirali. Če bo kaznovan, ne vemo. Pasterkova mu je še uspela odgovoriti, da je njen ded med drugo vojno za to domovino dal življenje. Bil je med tistimi, ki so ga na montiranem nacističnem procesu v Celovcu leta 1943 obsodili na obglavljenje kot še ducat tovarišev. Da, obglavili so jih vseh trinajst!
Tudi člana neke nemškonacionalne bratovščine sta skušala nekaj pripomniti. Eden je sploh kazal znake, da bi najrajši hajlal, torej dvignil desno roko v pozdrav Heil Hitler, pa mu je zmanjkalo poguma. Tudi njima so policisti vljudno, a odločno pokazali pot stran. Mimo kolone protestnikov je šla starejša Celovčanka in možu polglasno šepnila: "Pa kaj ti še niso izumrli?" Glede na mladost protestnikov je vsak normalen najprej pomislil, da bo veliko prej "izumrla" ona. Zakoni narave, pač.
Jezik kot politika
Udeleženci protesta so pred katedralo v Celovcu spomenik tako imenovanim odšlepanim s Koroške po partizanih takoj po vojni v tedanjo Jugoslavijo prekrili s transparentom: Smrt fašizmu. Protestniki spomenik razumejo kot kriminalizacijo osvobodilnega boja, saj je bilo med 263 odpeljanimi - 96 se jih ni vrnilo - največ nacistov. Za Trg Arturja Lemischa, prvega koroškega glavarja, ki je po plebiscitu zahteval, da je treba "zavedene koroške Slovence v eni generaciji pripeljati nazaj k nemštvu", ob prihodu rajha pa je že bil navdušen naci, so protestniki predlagali, da se preimenuje v Trg antinacističnega odpora. Mladi so namreč med postanki na trgih prek ozvočenja spregovorili o ozadjih in v Avstriji revidiranih zgodovinskih dejstvih.
Na končni postaji, na trgu pred deželno hišo, nam je ena od organizatoric protimanifestacije Lena Kolter iz Kluba slovenskih študentk in študentov iz Celovca povedala: "Pozabite na vznesene besede na uradni proslavi o sožitju na Koroškem. Vsak konsenz med večino in manjšino bi morali najprej začeti graditi na antifašističnih temeljih." O opravičilu Van der Bellna je rekla: "Prav, to je že boljše, ampak ni še vse dobro. Eno so besede, drugo dejanja. Kot smo videli tudi danes, nas na ulici še zmeraj prezirajo. Če govoriš tukaj slovensko, je to dojeto kot politično dejanje. Pred dobrim tednom pa so na južnem Koroškem odkrili spomenik nacistu Hansu Steinacherju. Nas bolj zanima, kdaj bo slovenščina enakopravna nemščini, kdaj bo priznana za drugi uradni deželni jezik, kdaj bodo uresničene naše pravice iz sedmega člena v šolstvu, vrtcih, medijih, topografiji ..."
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem je popoldne pripravil demonstracije na celovški železniški postaji. Pod geslom 10. oktober - ni vzroka za praznovanje! Za antifašistični konsenz na Koroškem.
Klub je na svoji strani na facebooku med drugim objavil, da nasprotujejo nacionalnim mitom in nemškemu nacionalizmu. Pozvali so k solidarni družbi brez izključevanja. Dan za praznovanja zanje ni 10. oktober, ampak 8. maj, dan osvoboditve izpod nacifašizma. (STA)
