Vojislav Bercko
Prvo dvostransko srečanje med ameriškim in ruskim predsednikom, 78-letnim Joejem Bidnom in deset let mlajšim Vladimirjem Putinom, v strogo varovanem dvorcu ob idiličnem Ženevskem jezeru ni prineslo tektonskih premikov med državama, ki so - s tem se strinjajo tako v Washingtonu kot Moskvi - na najnižji točki v zadnjih letih. Ohlajajo se že iz časa drugega mandata ameriškega predsednika Baracka Obame (2013-17) in so se ob koncu predsedovanja Donalda Trumpa še poslabšali. Vladimir Putin, ki je na oblasti že več kot dve desetletji, ima z ameriškimi predsedniki dosti izkušenj, saj je Joe Biden že njegov četrti sogovornik na tej ravni. Bilateralni vrhi pa so redki; z Georgeem Bushem mlajšim se je - razen ob robu drugih vrhunskih političnih dogodkov - srečal dvakrat, na Brdu pri Kranju in v Bratislavi, z Barackom Obamo enkrat, v Pragi, in s Trumpom leta 2018 v Reykjaviku.
Tektonskih premikov ni bilo, a nihče jih ni pričakoval
Tem za pogovore je bilo veliko, a ker se je vse dogajalo za tesno zaprtimi vrati, je jasno, da bodo podrobnosti ostale skrite še dolgo, četudi jih pridno beležijo za zgodovino. Američani so imeli na seznamu veliko stvari, ki jih motijo, na čelu z računalniškimi napadi ruskih hekerjev, odnosom Kremlja do opozicije v Rusiji in zlasti zaprtega Alekseja Navalnega, zasedbo ukrajinskega ozemlja, vpletanjem v ameriške volitve in volitve v drugih zahodnih državah. Rusija pred srečanjem o konfliktnih točkah ni govorila, Putin je napovedal, da se želi na srečanju z Bidnom zavzeti za sodelovanje pri skupnih interesih. Mednje po njegovih besedah sodijo regionalni konflikti, skrb za okolje in strateška stabilnost, vidi tudi možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja. Dejal je še, da bo srečanje posvečeno predvsem obnovitvi osebnih stikov in odnosov ter vzpostavitvi neposrednega dialoga. Po srečanju sta imela predsednika, kar ni neobičajno, ločeni tiskovni konferenci.
Putin: "O Navalnem se nimamo kaj pogovarjati"
Prvi je pred novinarje stopil Putin in ocenil, da je Biden "zelo uravnotežen, profesionalen človek". "Jasno je, da je zelo izkušen," je dejal. In napovedal majhen korak v izboljšanju odnosov. "Glede vrnitve veleposlanikov na svoji delovni mesti - ameriškega veleposlanika v Moskvi in ruskega v Washingtonu - sva se strinjala, da je to vprašanje rešeno. Veleposlanika se vračata na svoji delovni mesti." Ob zaostrovanju odnosov med državama je Rusija svojega veleposlanika v Washingtonu Anatolija Antonova marca poklicala na pogovore v domovino. Ameriški veleposlanik v Moskvi John Sullivan pa je aprila odpotoval v ZDA na posvetovanja, potem ko je Moskva "priporočila", naj zaradi naraščajočih napetosti v odnosih med Rusijo in ZDA državo začasno zapusti. Rusija je sicer spomladi v odgovor na ameriške sankcije izgnala več ameriških diplomatov.
Putin je povedal tudi, je Biden na pogovorih izpostavil vprašanje človekovih pravic. "Posvetila sva se širokemu spektru vprašanj, povezanih s človekovimi pravicami," je dejal, vendar ni omenil nobenih podrobnosti morebitnega dogovora. Na vprašanja novinarjev v povezavi s spoštovanjem človekovih pravic je Putin s prstom pokazal na ZDA in na po njegovih besedah nezakonite zapore Cie, kot je vojaški zapor Guantanamo na Kubi. Opozoril je, da ima tudi Zahod težave s človekovimi pravicami. Glede ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega je dejal, da je v zaporu zato, ker ni spoštoval ruskih zakonov. "O tem se nimamo kaj pogovarjati," je dejal novinarjem. Dodal je, da sta govorila tudi o strateški jedrski stabilnosti. Obe državi naj bi preučili spremembe nedavno podaljšane pogodbe Novi Start, ki omejuje število strateških jedrskih konic, pripravljenih na izstrelitev. Na srečanju je bilo po njegovih besedah izpostavljeno tudi vprašanje Ukrajine. Edina obveznost Rusije v krizi na vzhodu Ukrajine je olajšati izvajanje sporazumov iz Minska in Moskva je na to pripravljena, je zagotovil. Ruski predsednik je tudi dejal, da ZDA nimajo razlogov za zaskrbljenost zaradi naraščajoče vojaške navzočnosti ruske vojske na Arktiki.
EU glede Rusije pesimistična
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je še pred koncem pogovorov v Ženevi opozoril, da se mora unija pripraviti na dodatno poslabšanje odnosov z Rusijo. "Menimo, da je obnovljeno partnerstvo, ki nam bo omogočilo, da v celoti izkoristimo potencial tesnega sodelovanja z Rusijo, oddaljena možnost, zato mora biti EU realistična in se pripraviti na nadaljnje poslabšanje naših odnosov z Rusijo," je dejal Borrell.
Visoki zunanjepolitični predstavnik je ob predstavitvi poročila o strategiji izgradnje bolj predvidljivih in stabilnih odnosov z Rusijo dejal, da mora unija zdaj do Moskve zavzeti pristop "potiskanja nazaj, zadrževanja in sodelovanja". In dodal: "Evropska unija vedno znova pokaže enotnost kljub poskusom Rusije, da bi nas razdelila, in ta enotnost ostaja naša največja prednost in mora biti še trdnejša." (sta)
Biden: "Človekove pravice bodo vedno na mizi"
Glede usode Navalnega je Biden povsem drugačnega mnenja kot Putin. "Človekove pravice bodo vedno na mizi in ZDA bodo še naprej obsojale kršitve človekovih pravic v Rusiji," je bil jasen. A preostali toni so bili pomirljivi. "Mislim, da je zadnja stvar, ki si jo zdaj želi Rusija, hladna vojna." Odnosi med ZDA in Rusijo morajo biti stabilni in predvidljivi, je dejal Biden, ki je ton pogovorov z ruskim kolegom ocenil kot dober in pozitiven. Kot je dejal, v pogovorih ni bilo taktike zastraševanja kljub različnim pogledom glede številnih vprašanj. Sodelovati bomo morali tam, kjer imamo skupne interese, je dejal ameriški predsednik. Na vprašanje novinarjev, ali zaupa Putinu, je dejal, da za ZDA "ne gre za vprašanje zaupanja, ampak za vprašanje interesa". Ob tem je marsikateremu novinarju verjetno prišlo v spomin, kaj je o Putinu na prvem srečanju na Brdu pri Kranju leta 2011 dejal tedanji ameriški predsednik George W. Bush: "Zazrl sem se mu v oči. Ugotovil sem, da je zelo preprost in iskren. Lahko sem začutil njegovo dušo."
Na novinarsko vprašanje, kaj bo storil, da bo v prihodnje preprečil rusko vmešavanje v ameriške volitve, je dejal, da se Putin zaveda, kakšne bi bile posledice. Rusija "obupno poskuša ohraniti svoj položaj" svetovne sile, ob nadaljnjem vmešavanju bi bila cena, ki bi jo plačala, izguba tega statusa, je dejal. Enako po njegovem velja, če umre zaprti opozicijski voditelj Navalni. Posledice za Rusijo bi bile uničujoče, je opozoril.
