(FOTO) Zamolčani holokavst s svinčenemi kroglami

Evropsko-judovska zveza (EJA) je pred svetovnim dnevom holokavsta, ki se ga spominjamo jutri, pripravila dvodnevni mednarodni simpozij o enem najhujših nacističnih zločinov, o odvratnem pokolu v največji meri judov v gozdu tedaj blizu Kijeva, imenovanem Babin jar. Tam so žrtve postrelili, vsako posamič, šele kasneje so se nacisti "domislili" tako rekoč industrijskega ubijanja s plinom v taboriščih smrti.

Šestletnik ušel gotovi smrti

EJA je na simpozij povabila številne zgodovinarje, predstavnike parlamentov, vlad, veleposlaništev, judovske aktiviste in rabine iz vse Evrope in iz Izraela, da so ne le osvetlili dogajanje izpred 80 let, temveč da so tudi spregovorili o antisemitizmu danes in kako ga preprečevati, kako ohranjati življenje judovskih skupnosti po Evropi. Predvsem pa, kako ohraniti spomin na tragedijo holokavsta in o tem nacističnem zločinu izobraziti mlade ter ohraniti živ spomin na žrtve, ki so jih tudi režimi po vojni, vsaj v Sovjetski zvezi, želeli pozabiti.

Prek video zveze je včeraj več kot sto udeležencev nagovoril eden od redkih preživelih iz Babinega jara. Šestinosemdesetletni Mihael Sidko je bil tedaj, septembra 1941, star šele šest let. Da so doma oče in mati ter štirje otroci, njegov bratec je bil star komaj štiri mesece, proslavljali judovski praznik jom kipur, jih je Nemcem izdal sosed. Nemci so družino pobrali konec septembra, tako kot še blizu 40 tisoč drugih judov, ki jih tedaj v skoraj že milijonskem Kijevu živelo okoli 240 tisoč. Sidko je povedal, kako so, ko so šele čakali na streljanje, nacisti, ker jih v nečem ni ubogala, hladnokrvno ustrelili njegovo mater. Dojenčka, ki ga je nosila, pa je nacist dobesedno poteptal s škornji.

Neki uniformirani človek je nato to skupino v ruščini nagovoril, naj zbežijo, ker se je že mračilo, in mali Mihail je s trinajstletnim bratom Rašem uspel zbežati. Sidko je tudi povedal, da jo po vojni v Sovjetski zvezi skrival svoje judovsko poreklo in ga je družini izdal šele leta 2000. V pol leta se je vsa družina preselila v Izrael.

En jud, ena krogla

Ogledali smo si prizorišče največjega posamičnega pomora ljudi v nacistični Nemčiji. Nemci, nacisti, pa navadni vojaki Wermachta in policisti ter ukrajinski okupatorjevi pomagači so v gozdu v predmestju Kijeva 29. in 30. septembra, torej samo v dveh dneh, s puškami, mitraljezi in ročnimi granatami umorili 34.700 judov. Kot je dejal eden od govorcev na simpoziju, Marek Swiec iz Poljske, ki pomaga graditi spominski center v Babinem jaru, je bil "to holokavst s svinčenimi kroglami, Nemci so to počeli javno pod geslom en jud, ena krogla, ena krogla, en jud". Dodal, je, da skoraj vsak ve za taborišče smrti Auschwitz, čeprav so njegov obstoj nacisti prikrivali. Babin jar pa je bil desetletja skrit očem javnosti.

Sovjetska zveza je po nastanku Izraela, s katerim je bila kmalu v sporu, želela prikriti ta sicer nacistični zločin in ni dopuščala nobenih raziskav. Sploh pa je glorificirala sovjetske žrtve svoje velike domovinske vojne. Sem nekako ni spadalo spoznanje, da so morda judje v drugi svetovni vojni trpeli še bolj.

Molk do neodvisnosti Ukrajine

Ukrajinec Ruslan Kavacjuk, prav tako iz spominskega centra, je pojasnil, da so šele z neodvisnostjo Ukrajine pričeli znanstveno odkrivati strašna dogajanja v Babinem jaru, kjer so nacisti do leta 1943 na površini 130 hektarjev skupaj postrelili med 100 in 130 tisoč ljudi, poleg judov še Rome, partizane, komuniste in ukrajinske nacionaliste. "Doslej smo identificirati 28 tisoč imen žrtev, skušamo pa ugotoviti tudi imena zverinskih rabljev, ki jih je bilo v teh letih okoli pet tisoč, da bi jim lahko posmrtno sodili," pa je po video povezavi pripomnil francoski katoliški duhovnik Patrick Desbois, ki se je pred 25 leti, tudi zato, ker je odkril, da je delno judovskega porekla, začel ukvarjati s temno preteklostjo Babinega jara.

Babin jar vse bolj postaja primeren memorialni center. V njem so že postavljeni sinagoga in spominska obeležja za posamezne skupine ljudi, ki so jih nacisti tam pobili. Stoji tudi zrcalna ploščad z desetimi stebri, drevesi življenja, simbolično prerešetana s kroglami. V zvočni instalaciji lahko slišite imena doslej identificiranih žrtev. Nedaleč stran je impresiven kristalni zid objokovanja, delo znane performativne umetnice iz Srbije Marine Abramović.

Načrtujejo še gradnjo več muzejev, tudi muzej o tem, kako so sovjetski komunisti skušali izbrisati spomin na ta zločin in so v Babinem jaru napravili opekarno, pa jez za odpadne vode, park, otroška igrišča in drugo. Na območju pokola stojijo tudi visoke stanovanjske stolpnice, zgrajene šele pred slabima dvema letoma, poleg pa je še od prej zgradba neke televizijske postaje in, bog se usmili, športno strelišče. Vendar, kot so nam povedali sodelavci spominskega centra, imajo upanje, da bodo tudi ta območja vključena v bodoči spominski center, kjer bo stal tudi muzej holokavsta za vso vzhodno Evropo, kjer so nacisti postrelili 2,5 milijona ljudi, kar je več kot dvakrat toliko, kot je bilo žrtev Auschwitza, je povedal direktor EJA Alex Benjamin.

Na prizorišču v Babinem jaru, pred sinagogo, so veleposlaniki številnih držav včeraj prižgali svečke. Kadiš, molitev za umrle, ki so bili na tem mestu pobiti brez usmiljenja, je imel rabin Binyomin Jacobs iz Nizozemske.