Francija na čelu EU, predsednik Emmanuel Macron pa v metežu desničarjev

Polletno predsedovanje Svetu Evropske unije, ki ga je Francija ob začetku novega leta prevzela iz rok Slovenije, se je začelo z bizarnim incidentom. Preteklo nedeljo so bile francoske oblasti prisiljene odstraniti začasno izobešeno modro zastavo EU z dvanajstimi zvezdicami izpod oboka znamenitega, 50 metrov visokega pariškega Slavoloka zmage. Najmanj zavoljo tega, ker poleg evropske zastave ni bila izobešena še francoska trobojnica. Izobešenje zastave je menda hotelo zaznamovati začetek predsedovanja. Pa je bil francoski liberalni predsednik Emmanuel Macron spričo tega tarča instantnih kritik desne in desničarske opozicije. Naglo se je vdal, čeprav so iz Elizejske palače takoj hiteli zatrjevati, da je bila odstranitev zastave izvedena drugi dan novega leta v skladu s predvidenim urnikom.

Bližajoče se volitve

Modro zastavo so namesto francoske na silvestrovo izobesili v znak francoskega predsedovanja. Pri čemer je Slavolok zmage iz leta 1806, torej od napoleonskih vojn naprej, spomenik vsem preminulim v francoskih vojnah. A kot rečeno, je Macronove desne tekmece na letošnjih bližajočih se predsedniških volitvah zbodla odstranitev francoske in zamenjava z evropsko zastavo. Češ​​ da gre za žalitev dediščine in vojnih veteranov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Macronovi kritiki pa Franciji seveda ne morejo odvzeti predsedovanja Svetu EU. Tako so včeraj na novinarski konferenci v Parizu glamurozno predstavili svoje predsedovalne prioritete. Že prej je predsednik Macron sporočil, da bodo najpomembnejše teme "prizadevanja za reformo evropskega azilnega sistema in schengna ter uresničevanje zelenih ter digitalnih ambicij".

Predsedovanje bo potekalo pod geslom okrevanje, moč in pripadnost. A je pred dvema, tremi dnevi Macron uspel najvišji status podeliti boju zoper koronavirus z vulgarizmom, kakršnih smo se s tviti slovenskega premiera Janeza Janše pred in med predsedovanjem Slovenije že navadili, mnogi pa preobjedli in sramovali. Torej z Macronovimi, menda freudovsko nezadržanimi besedami, da bo necepljenim "zasral" življenje.

Pred tem je bilo slovensko predsedstvo - po letu in pol pretežno virtualnih zasedanj - prvo predsedovanje fizičnih srečanj. Zato zdaj Francozi izpostavljajo prizadevanja o ohranitvi fizičnih srečanj, ker je tako lažje sprejemati odločitve. Francosko predsedovanje se vsekakor začenja v kompleksnih razmerah. Do francoskih predsedniških volitev aprila - pri čemer ima njihov predsednik pooblastila, primerljiva z našim premierjem - se utegne geopolitični kontekst še zaostriti zaradi kopičenja ruskih sil ob meji z Ukrajino in migrantskih pritiskov iz Belorusije na Poljsko in druge članice EU. Samozavestno pa v Parizu zavračajo vse očitke, da bodo njihove predsedniške volitve kakršen koli omejevalni dejavnik.

Je pa dejstvo, ki ga je za STA potrdila francoska veleposlanica v Ljubljani Florence Ferrari, da bo zavoljo aprilskih volitev Francija večino srečanj v okviru predsedovanja raje gostila že v prvih mesecih letos. Torej že februarja vrh EU in Afriške unije, ki bo sicer v Bruslju, pa marca neformalni vrh, posvečen obrambnim temam. Ker med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja v prizadevanjih za dogovor o migracijskem paktu, bodo to poskusili doseči Francozi. Tako bodo skušali tudi doseči dogovor o prenovi schengenskega območja po tem, ko so članice med slovenskim predsedovanjem sprejele sklepe o pripravljenosti Hrvaške na vstop. Če je ta naklonjenost Hrvaški storjena s slovensko ali francosko figo v žepu, ne vemo. Vemo pa, da uradni Pariz v schengensko območje noče spustiti ne Romunije in ne Bolgarije, ki sta formalne kriterije za članstvo izpolnili že leta 2011.

Bolečine našega predsedovanja

Slovensko predsedovanje so lani ob koncu leta vsi najvišji evropski dejavniki izrecno, a precej bontonsko, pohvalili. A vse pohvale so šle v tehnično, nikakor pa ne v politično smer. Tako je Evropski parlament pred tem uspel sprejeti ponižujočo resolucijo o pomanjkljivi slovenski vladavini prava ter o zaničujočem odnosu naše vlade do medijev in drugih, recimo do evropskih poslancev. Za kar v Sloveniji trdijo, da je voditelji, zbrani v Svetu Evrope, niso niti opazili.

Druge sorte je bolečina, da Sloveniji ni uspel začetek pristopnih pogajanj EU s Severno Makedonijo in Albanijo. Francozi zdaj zatrjujejo, da bodo poskušali najti rešitev, zato spomladi načrtujejo še eno konferenco o Zahodnem Balkanu. Temna senca pa je še grožnja poljskih in madžarskih blokad zaradi nesoglasij glede vladavine prava. S francoske strani je slišati, da se ne sme žrtvovati pravne načelnosti. Še eden ključnih dosjejev bo zajeten okoljski sveženj Pripravljeni na 55 z zmanjšanjem izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030, seveda pa bo na menuju tudi konferenca o prihodnosti Evrope.