Francoski predlog razdelil Makedonce

V prestolnici Severne Makedonije je te dni vroče tako in drugače. Temperature se dvigujejo krepko čez 30 stopinj, pred vladno palačo sredi Skopja pa že od sobote protestirajo tisoči in tisoči ljudi. Razlog: nezadovoljstvo s francoskim predlogom za umik bolgarskega veta in začetek pogajanj za članstvo Severne Makedonije v Evropski uniji (EU), potem ko se je pokazalo, da ga namerava makedonska vlada, resda s stisnjenimi zobmi, sprejeti. Geslo protestirajočih: "Ultimat, ne, hvala!"

Po bolgarskem diktatu

Na res množičnih protestih ob podpori več opozicijskih političnih strank na čelu z VMRO-DPMNE ljudje sporočajo, da je francoski predlog - ob katerem je sosednja Bolgarija, ki je doslej trdovratno blokirala makedonsko približevanje EU, že umaknila veto z začetka pogajanj - za makedonsko stran slab, nesprejemljiv. "To je ultimat po bolgarskem diktatu z zgodovinskimi apetiti do Makedonije. Če bi ga vlada sprejela, bi to pomenilo konec makedonskih naroda, jezika, zgodovine, kulture, identitete," trdi vodja opozicijske VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski. "Ne potrebujemo Evrope, če se moramo asimilirati," vztrajajo z njim protestniki.

Iz vlade, ki jo od letos januarja, potem ko je po jesenskih lokalnih volitvah odstopil socialdemokratski premier Zoran Zaev in ko vodji največje opozicijske stranke Mickoskemu ni uspelo z nezaupnico vladi v parlamentu, vodi socialdemokrat Dimitar Kovačevski, prihajajo drugačni glasovi. Češ, lahko gre za solidno osnovo, za premik naprej. Tudi predsednik države Stevo Pendarovski je predlog označil za sprejemljiv prehodni kompromis, ki za državo ne pomeni niti zgodovinske zmage niti debakla, saj ne gre za usodno dilemo za narod in državo, temveč za odpravljanje dve leti trajajoče bolgarske blokade, kar državo ohranja na evropskih tirnicah.

"Če tega predloga ne sprejmemo, bo Albanija začela pogajanja, mi pa bomo ostali izolirani, zamudili bomo zadnji vlak za članstvo v EU, mladi bodo odhajali iz države, ker bodo razmišljali, da tu ni perspektive, državljani bodo jemali potne liste sosednjih držav ...," opozarja Bujar Osmani, minister za zunanje zadeve v sedanji in prejšnji vladi, na katerega pa ob tem letijo celo očitki, da mu je kot etničnemu Albancu na ministrskem položaju lažje sprejemati zahteve, ki spodkopavajo korenine makedonskemu narodu.

A tudi vsi v vladajoči koaliciji niso enakega mnenja kot Osmani. S kritiko se je oglasil še njegov bivši kolega, zunanji minister v prvi in minister za evropske zadeve v drugi vladi Zaeva Nikola Dimitrov, in sporočil, da bodo s francoskim predlogom evropske integracije obtičale v blatu. To je tolikanj bolj pomenljivo, ker je bil prav Dimitrov kot zunanji minister leta 2018 sopodpisnik Prespanskega sporazuma, s katerim se je Makedonija na zahtevo Grčije preimenovala v Severno Makedonijo, in pa prvega makedonskega sporazuma z Bolgarijo leto prej.

Vsak vidi, kar hoče videti

Čeprav je francoski predlog od minulega petka javno dostopen na spletnih straneh makedonske vlade, se širša javnost, ki jo poleg visokih temperatur mučijo tudi povišane cene goriva, hrane in življenjskih dobrin sploh, ustvarja mnenje predvsem na osnovi svojih političnih preferenc, medtem ko politični tekmeci v svojih interpretacijah jemljejo iz predloga pač to, kar jim ustreza. Tako vladna stran poudarja, da prinaša francoski predlog pogajalski okvir, v katerem postaja makedonski jezik uradni jezik EU brez dodatkov in pridržkov, iz opozicije Mickoskega pa prihajajo svarila o bolgarizaciji Makedoncev. Drži, da si je Bolgarija, ki makedonskemu jeziku odreka samostojnost, pridržala pravico do postavljanja makedonskega jezika pod vprašaj, res pa je tudi, da je za preostalih 26 držav članic EU po francoskem predlogu makedonski jezik uradni jezik EU, opozarjajo ob tem nevtralni opazovalci.

Različen je pogled vlade in opozicije na to, ali so po francoskem predlogu zgodovinska vprašanja del pogajalskega okvira ali ne. Opozicija trdi, da je v tem predlogu Bolgariji omogočen pravni okvir za postavljanje pogojev pri identitetnih temah, ne samo pri jeziku, ampak tudi zgodovini, spremembi učbenikov, vplivanju na postavljanje in obeleževanje spomenikov ..., češ, če Bolgariji kak stavek v makedonskem zgodovinskem učbeniku ne bo všeč, bo pač blokirala nadaljnji pristopni proces Severne Makedonije.

Francoski predlog pa vključuje tudi bolgarski pogoj, da se pred začetkom pogajanj vpiše v makedonsko ustavo bolgarska manjšina. Za spremembo ustave je v makedonskem sobranju potrebna dvotretjinska večina, ki je premier Kovačevski brez opozicije nikakor ne more doseči. Skratka, to je gordijski vozel, ki ga je, sploh ob pregretih političnih strasteh in vsesplošnem ljudskem nezadovoljstvu, nemogoče presekati. Kaj bo vse bolj verjeten sprejem francoskega predloga pomenil za prihodnost sedanje vlade, ki se je očitno sklenila prikloniti teoriji manjšega zla, je težko napovedati, neizpodbitno pa je, da je zaupanje Makedoncev do EU ta hip nizko kot še nikoli.