Vojislav Bercko
Češka republika je po Vaclavu Havlu, Vaclavu Klausu in Milošu Zemanu dobila četrtega predsednika po razdružitvi s Slovaško pred tremi desetletji. Državo bo po prisegi 9. marca vodil 61-letni upokojeni karierni vojak Petr Pavel. Kot neodvisni kandidat s podporo zmerne desnice in premierja Petra Fiale je v drugem krogu volitev prepričljivo, z okoli 58 odstotki osvojenih glasov, premagal sedem let starejšega milijarderja in bivšega predsednika vlade Andreja Babiša. Legitimnost za petletni predsedniški mandat mu daje tudi visoka volilna udeležba, na volišča se je v petek in soboto odpravilo kar 70 odstotkov od skupno 8,3 milijona čeških volilnih upravičencev.
"Rad bi se zahvalil vsem, ki so glasovali zame, in tudi tistim, ki me niso volili, a so prišli na volišča, saj so jasno pokazali, da spoštujejo demokracijo in jim je mar za državo," je dejal Pavel po razglasitvi rezultatov. "Vidim, da so na teh volitvah zmagale vrednote, kot so resnica, dostojanstvo, spoštovanje in ponižnost," je dodal. In opozoril: "Naša skupnost je nekoliko prizadeta zaradi predsedniške kampanje, številnih kriz, s katerimi smo se in se še soočamo, pa tudi zaradi političnega sloga, ki je v zadnjem času prevladoval pri nas." Na predsedniškem položaju bo nasledil 78-letnega Zemana, ki je s svojimi kontroverznimi izjavami o migrantih, muslimanih in medijih pogosto polariziral javnost. Do lanske invazije na Ukrajino je bil Zeman tudi tesno povezan z Moskvo, v spominu pa bo ostal tudi po svojih skrivnostnih izginotjih, domnevno na zdravljenja zaradi ciroze jeter.
Volilna kampanja je bila ostra, na trenutke skrajno umazana. Lažna spletna stran, menda kreirana v Rusiji, je Pavla nekaj dni pred volitvami razglasila za klinično mrtvega, Babiš ga je skušal prikazati kot vojnega hujskača, medtem ko je sebe zaradi tega, ker mu je zaradi finančnih malverzacij z evropskimi sredstvi grozil zapor (nekaj dni pred volitvami je bil na sodišču prve stopnje oproščen) primerjal z nekdaj zaprtim disidentom, borcem za človekove pravice, humanistom, pisateljem in dramatikom Vaclavom Klausom. Tega mu ljudje očitno niso oprostili, sam pa se je med drugim ustrelil v koleno tudi z izjavo, da čeških vojakov ne bi napotil na Poljsko, če bi bila napadena. Pri tem je očitno pozabil, da je Češka članica Nata in da 5. člen ustanovne listine Severnoatlantskega zavezništva določa, da je napad na eno članico napad na vse.
Petr Pavel, ki je celo kariero preživel v vojski, je prozahodno usmerjen in glede na svojo kariero seveda tudi odločen zagovornik Nata. Bil je prvi general iz vzhodne države članice, ki je med letoma 2015 in 2018 predsedoval vojaškemu odboru Nata, ki je najvišji vojaški organ zavezništva, v volilni kampanji pa se je za razliko od Babiša zavzemal za brezpogojno nadaljnjo podporo Kijevu. "Rusija mora v Ukrajini izgubiti - tudi z našo pomočjo," je poudarjal. V mladih letih svoje vojaške poti je kot vsi profesionalni vojaki postal član komunistične partije. Prav komunistično preteklost mu nekateri Čehi zamerijo, na očitke o tem pa odgovarja, da je bilo članstvo v partiji v njegovi družini nekaj normalnega ter da tedaj ni imel dovolj informacij in izkušenj, da bi ocenil zločinsko naravo komunističnega režima. Sicer pa tu Čehi niso imeli nobene izbire: član Komunistične partije Češkoslovaške je bil v mladih letih tudi Babiš.
Čeprav je njegova vloga podobno kot pri nas večinoma protokolarna, češki predsednik tudi imenuje vlado, izbira guvernerja centralne banke in ustavne sodnike ter je vrhovni poveljnik oboroženih sil.
