Živimo v skrb zbujajočih časih. Podnebna kriza, velike neenakosti, krvavi konflikti, kršitve človekovih pravic ter stiske ljudi in gospodarsko opustošenje zaradi pandemije covida-19 so naš svet postavili pod veliko večji stres kot kadarkoli prej v mojem življenju.
Toda eksistenčna grožnja, ki je ogrozila prvo polovico mojega življenja, ne prejme toliko pozornosti, kot bi jo morala. Jedrsko orožje je izginilo z naslovnic in iz hollywoodskih scenarijev. Toda nevarnost, ki jo predstavlja, ostaja enako velika kot vedno in iz leta v leto narašča. Jedrsko uničenje je oddaljeno le za en nesporazum ali napačen izračun – Damoklejev meč, ki grozi ne le s trpljenjem in smrtjo v grozljivem obsegu, temveč s koncem vsega življenja na Zemlji.
Jedrsko uničenje je oddaljeno le za en nesporazum ali napačen izračun
S kombinacijo sreče in presoje jedrsko orožje ni bilo uporabljeno, odkar so leta 1945 uničili Hirošimo in Nagasaki. Toda z več kot 13.000 jedrskimi konicami v svetovnem arzenalu se lahko vprašamo, kako dolgo se nas lahko še drži sreča. Pandemija covida-19 je prinesla novo zavedanje o katastrofalnem vplivu dogodka z majhno verjetnostjo.
Po koncu hladne vojne so bili jedrski arzenali izrazito zmanjšani in celo odpravljeni. Celotne regije so se razglasile za območja brez jedrskega orožja. Uveljavilo se je trdno in razširjeno zavračanje jedrskih poskusov. Kot predsednik vlade svoje države sem Portugalski naročil, naj prvič glasuje proti nadaljevanju jedrskih poskusov v Tihem oceanu.
Toda konec hladne vojne nam je pustil tudi nevarno laž, da je grožnja jedrske vojne stvar preteklosti. Nič ne more biti bolj zmotno. To orožje ni včerajšnji problem. Ostaja naraščajoča grožnja. Tveganje, da bo jedrsko orožje uporabljeno, je zdaj večje kot kadarkoli prej; še večje kot v času hladne vojne, ko so potekale skrite vaje po zakloniščih.
Odnose med nekaterimi državami, ki imajo jedrsko orožje, danes opredeljujeta nezaupanje in tekmovalnost. Večinoma je dialog odsoten. Transparentnost se zmanjšuje in jedrsko orožje pridobiva večji pomen, saj strategije nacionalne varnosti najdejo nove kontekste za njihovo uporabo.
Medtem sta tehnološki napredek in pojav novih prizorišč konkurenčnosti v kibernetskem prostoru in vesolju razkrila ranljivosti ter povečala tveganje za jedrsko eskalacijo. Manjkajo nam mednarodni okviri in orodja, ki bi se lahko spoprijeli s tem razvojem. Hkrati današnja večpolarna svetovna ureditev pomeni grožnjo, da bodo regionalne krize z jedrsko dimenzijo v spopad pritegnile tudi druge države, ki so oborožene z jedrskim orožjem.
Jedrska pokrajina je kot vžigalica. En nesporazum ali napačen izračun jo lahko vneti.
Naše glavno upanje, da bomo obrnili smer in svet odvrnili od jedrske katastrofe, je Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki izvira iz vrhunca hladne vojne leta 1970. NPT je eden od glavnih razlogov, da jedrsko orožje ni bilo uporabljeno od leta 1945. Vsebuje pravno zavezujoče zaveze za dosego jedrske razorožitve in vključuje pet največjih držav z jedrskim orožjem. Pogodba je tudi spodbujevalec razorožitve – edini način, da enkrat za vselej odpravimo to grozljivo orožje. Vseh 191 držav, ki so se pridružile NPT in predstavljajo veliko večino sveta, se je zavezalo, da ne bodo pridobivale ali razvijale jedrskega orožja. Te zaobljube nadzoruje Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).
Čez nekaj dni se bodo države članice, podpisnice NPT, sestale na svoji redni petletni konferenci, da si ogledajo napredek pogodbe. Še ena konferenca Združenih narodov za pogodbo s kratico se morda ne zdi posebej vredna omembe, vendar je NPT ključnega pomena za varnost in blaginjo vseh ljudi na Zemlji. Izkoristiti moramo priložnost januarske pregledne konference NPT, da obrnemo nevarne in rastoče trende ter se izognemo grožnji, ki jo predstavlja to nehumano orožje.
Pregledna konferenca mora odločno ukrepati na šestih področjih: začrtati pot glede jedrske razorožitve, se dogovoriti o novih ukrepih za preglednost in dialog za zmanjšanje tveganja jedrske vojne, obravnavati obstoječe jedrske krize na Bližnjem vzhodu in v Aziji, prizadevati si za krepitev globalnih okvirov, ki podpirajo neširjenje orožja, vključno z IAEA, spodbujati miroljubno rabo jedrske tehnologije za medicinske in druge namene – eden od razlogov, zakaj je NPT pridobil podporo držav, ki nimajo jedrskega orožja, in opomniti svetovno prebivalstvo, še zlasti mlade, da je odprava jedrskega orožja edini način zagotovitve, da nikoli ne bo uporabljeno.
Pozivam vlade, da pristopijo h konferenci v duhu solidarnosti, odkritega dialoga in prilagodljivosti.
Kar se bo januarja dogajalo v pogajalskih sobanah o NPT, je pomembno za vse, ker bo vsaka uporaba jedrskega orožja vplivala na vse nas.
Krhkost našega sveta še nikoli ni bila tako izrazita.
Upam, da bodo ljudje po svetu spodbudili vlade, da se umaknejo s prepada in ustvarijo varen ter brezskrben svet za vse; svet brez jedrskega orožja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
