V razpravah pred evropskimi volitvami, ki bodo potekale od 6. do 9. junija, je zaščita naše demokracije ena glavnih tem. V letu 2024 gredo na volitve ljudje v več kot 50 državah, tj. več kot polovica prebivalstva našega planeta. Hkrati smo po vsem svetu priča demokratičnemu nazadovanju in ponekod popolnemu prehodu v avtokracijo. Zato moramo biti pozorni – tako na razloge za takšen razvoj, vključno z dezinformacijami, kot tudi na ukrepe zoper njega, kot so strogi standardi pravne države, državljanska vzgoja in medijska pismenost. V nasprotju s temi negativnimi trendi pa obstaja pomembno področje, na katerem imamo razlog za optimizem: državljansko udejstvovanje mladih, ki nas navdaja z upanjem.
Na evropskih volitvah leta 2019 je volilna udeležba znašala 50,7 odstotka, kar je bilo največ v 25 letih. To, o čemer se je takrat manj govorilo, pa je bila vloga mladih pri tem povečanju volilne udeležbe. Delež volivcev in volivk, mlajših od 25 let, se je povečal za celih 16 odstotnih točk, delež tistih v starosti od 25 do 39 let pa za 14 odstotnih točk. Mladi so torej imeli zelo velik vpliv. S tem so nam sporočili, da je prihodnost Evrope za njih pomembna.
Pred letošnjimi volitvami utemeljeno menimo, da bi se ta trend lahko nadaljeval. V raziskavi Eurobarometer o mladih in demokraciji, ki je bila objavljena 13. maja, je 26 000 mladih v starosti od 15 do 30 let iz vse EU izrazilo svoje mnenje o demokraciji, politiki in o tem, kako lahko po njihovem mnenju vplivajo na družbo. Kar 64 odstotkov jih je navedlo, da se nameravajo udeležiti prihodnjih evropskih volitev.
Seveda nameni še niso dejanja, vendar se na podlagi trendov iz leta 2019 lahko nadejamo, da bodo mladi še naprej hodili na volitve. Čemu? Kot prvo, dve tretjini sodelujočih v raziskavi meni, da EU vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Najsibo z enotnim trgom, prostim pretokom, pravicami potrošnikov, prehranskimi standardi ali okoljskimi pregledi – zavedajo se vrednosti, ki jo prinaša EU.
Hkrati njihovi glavni pomisleki potrjujejo zavezanost temeljnim vrednotam EU. Pri vprašanju, kaj pričakujejo od Unije, so med tri glavne prednostne naloge uvrstili ohranjanje miru (37 odstotkov), boj proti revščini (34 odstotkov) in spodbujanje človekovih pravic (30 odstotkov).
Obstajajo dokazi, da so te prednostne naloge povezane z njihovim lastnim udejstvovanjem. Iz raziskave izhaja, da je v zadnjih 12 mesecih v aktivnostih mladinskih organizacij sodelovalo 64 odstotkov mladih, kar je znatno povečanje od leta 2022. Poleg tega so številni študirali (16 odstotkov) ali opravljali prostovoljsko delo (12 odstotkov) v tujini.
Udejstvovanje v mladinskih organizacijah pomeni udejstvovanje v družbi. V številnih primerih ga podpirajo programi EU, kot sta Erasmus+ za izobraževanje in mladinske izmenjave ali Evropska solidarnostna enota za prostovoljsko delo. Estelle iz Francije se je na primer pridružila solidarnostni enoti v lokalnem centru za okoljsko izobraževanje v italijanski Macerati, Elio iz Irske pa je med študijem v Bruslju našel tudi čas za opravljanje prostovoljskega dela.
Zanimanje za udeležbo na volitvah pa lahko spodbudi tudi zavedanje, da bodo volitve odločilne pri tem, kako bo EU obravnavala nekatera pomembna vprašanja za mlajšo generacijo, to je vojaško agresijo Rusije v Ukrajini in razmere na Bližnjem vzhodu, podnebne spremembe in izzive našega demokratičnega načina življenja. Iz raziskave še izhaja, da več kot dve tretjini mladih meni, da so z izobraževanjem pridobili digitalne spretnosti za prepoznavanje dezinformacij.
Na splošno raziskava kaže sliko mlajše generacije, ki želi imeti besedo pri svoji sedanjosti in prihodnosti ter hkrati zaščititi demokracijo in človekove pravice. Leta 2019 so mladi vplivali na usmeritev prednostnih nalog Evropske unije. Od 6. do 9. junija imajo priložnost, da to storijo znova ter s svojim glasom dokažejo, da je naše zaupanje v evropsko udejstvovanje naslednje generacije utemeljeno.
