(GRAFIKA) Zbogom, Afganistan, vojaki zveze Nato odhajajo

Začel se je umik zadnjih 2500 ameriških vojakov iz Afganistana. Tam so bile ameriške enote skoraj natanko 20 let! Najdaljša vojna, kar so jih v svoji pestri zgodovini intervencij na tujem bojevale ZDA, se za Američane ni končala z zmago, kar so glede na silno premoč v opremi verjetno pričakovali, a tudi ne s porazom kot pred slabimi štirimi desetletji v Vietnamu. Zmagovalci so vseeno znani: to so skrajno muslimanski talibani, ki ne samo, da niso izbrisani z obličja Zemlje, kot so napovedovali strategi v Pantagonu in politiki v Beli hiši, temveč nadzirajo približno polovico 650 tisoč kvadratnih kilometrov velike države z okoli 27 milijoni prebivalcev.

Skupaj z vojaki ZDA se poslavljajo tudi vojaki iz skoraj 40 držav, večinoma članic zveze Nato, ki so sodelovali v mednarodni misiji ISAF, kasneje Odločna podpora, namenjeni prvenstveno urjenju afganistanskih varnostnih sil. Med temi državami je bila tudi Slovenija, ki je svoje vojake poslala v deželo pod gorovjem Hindukuš že prvo leto po vstopu v zvezo Nato. Od tistega leta 2004 pa do danes se je v Afganistanu izmenjalo skoraj 1400 pripadnikov Slovenske vojske. V zadnjem kontingentu, ki je prevzel svoj del nalog v bazi Arena v mestu Herat, je bilo le osem slovenskih vojakov. Največ naenkrat, 179, jih je bilo leta 2011.

Zveza Nato prepričana o uspehu

Iskanje alibija za ne ravno slaven odhod bodo morali prevzeti predvsem v ZDA. Zveza Nato je sicer prepričana, da so bili cilji, zaradi katerih je Severnoatlantsko zavezništvo leta 2001 odšel v Afganistan, izpolnjeni. "Leta 2001 so zavezniki prvič v zgodovini Nata uporabili 5. člen washingtonske pogodbe (ki govori o tem, da je napad na eno članico Nata napad na vse) in odšli v Afganistan skupaj z jasnimi cilji - soočiti se z Al Kaido in tistimi, ki so napadli ZDA 11. septembra, in da se prepreči teroristom, da bi uporabljali Afganistan kot zatočišče za napade na nas," so zapisali zunanji ministri Nata v izjavi po videokonferenci sredi aprila. V dveh desetletjih, ki sta sledili, pa so bili ti cilji "tudi z vložkom krvi" doseženi, so ocenili. Dodali so, da so pred Afganistanom izzivi, za katere vojaška rešitev ni mogoča. Afganistanci morajo sami najti rešitve v mirovnem procesu, ki pa ga bo Nato podpiral, so zagotovili. Umik iz Afganistana po njihovem mnenju ne pomeni, da se zaključujejo tudi odnosi z Afganistanom, ampak se začne novo poglavje.

S takšno oceno pa se ne strinja profesor obramboslovja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Vladimir Prebilič. "V vsem tem času žal niso bili doseženi cilji in pričakovanja; ne tistih, ki so tja odšli, ne politikov, ki so te odločitve sprejemali," je ocenil za STA. "Zaveznikom tudi ni uspelo vzpostaviti Afganistana kot delujoče države. Razlog, zakaj so bili bolj ali manj neuspešni, je po mojem mnenju popolna odsotnost razumevanja delovanja afganistanske družbe." ZDA so sicer poskušale narediti Afganistan za uspešno državo. "Od tega, da so namenjali izdatna sredstva kmetom za prekinitev gojenja maka in s tem prekinitev proizvodnje opija, do tega, da so namenjali izdatna sredstva za vzpostavljanje afganistanskih vojaških enot. Ampak vse to se je izkazalo za neuspešno. Ta sredstva so v glavnem končala v rokah tako ali drugače skorumpiranih posameznih elit v Afganistanu. V Afganistan je šlo ogromno denarja - mislim, da je bila številka okoli 130 milijard ameriških dolarjev, kar je več, kot so ZDA namenile z Marshallovim načrtom za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni. Vendar pa je ves ta denar v Afganistanu poniknil za različne parcialne in zasebne interese. Lahko bi rekli, da Afganistan ni začel funkcionirati kot samostojna država."

Zgodba znova na začetku

Usoda Afganistana bo tako prepuščena tistim, ki tam živijo - talibanom na eni strani in vladi v Kabulu na drugi. Talibani dobro vedo, kaj hočejo: skrajno konservativno islamsko državo s šeriatskim pravom, kar ljudje na območjih pod njihovim nadzorom že poznajo. Ne nazadnje so talibani, nasledniki mudžahidov, ki so se deset let borili proti Sovjetski zvezi, začeli svoj džihad, sveto vojno, že pet let pred ameriško invazijo in bi verjetno že v letih 2001-2002 osvojili celotno državo, če ne bi prišli Američani. Po drugi strani je vlada v Kabulu šibka; prejšnji afganistanski predsednik Hamid Karzaj se s talibani ni hotel niti malo pogajati o delitvi oblasti, njegov izvoljeni naslednik Ašraf Gani pa je sicer pričel pogajanja s talibani v Katarju, a so ta skoraj povsem zastala. Poleg tega se afganistanska plemensko urejena družba požvižga na to, kdo sedi v predsedniški palači v Kabulu. Vse pomembne odločitve sprejemajo na plemenski skupščini, imenovani loja džirga, in te imajo zanje edino pravo veljavo.

Talibani so vsekakor veseli in so v sredo pozdravili začetek umika mednarodnih sil iz Afganistana. V sporočilu, objavljenem na njihovi spletni strani, so zapisali, da je prisotnost tujih sil v Afganistanu glavni razlog za vojno, in izrazili pričakovanje, da bo z odhodom tujih vojakov v deželo pod Hindukušem prišel mir. Predsednik Ašraf Gani pa je zagotovil, da so "afganistanske ponosne varnostne in obrambne sile povsem sposobne braniti svoje ljudi in državo, kar počnejo že ves čas in za kar jim bo Afganistan večno hvaležen".