Hitri konec mednarodnega incidenta z vohunskim balonom

Ameriška vojska je, ko je dobila ukaz predsednika Joeja Bidna, hitro in učinkovito odpravila problem kitajskega - domnevno vohunskega - balona, ki je od torka križaril nad severnim delom Združenih držav Amerike in občasno zataval tudi nad Kanado. Ko so ga zračni tokovi na višini okoli 18 kilometrov v soboto prinesli nad Južno Karolino in nad Atlantski ocean, so civilne letalske oblasti zaprle zračni prostor v velikosti 260 kvadratnih kilometrov, vojaški lovec pa je z raketo sklatil helijev balon z neba. Elektronski del balona s sončnimi celicami vred je padel v morje, a strokovnjaki menijo, da bi lahko ostanke na kakih deset kvadratnih kilometrov veliki površini morskega dna iskali več dni, če ne tednov.

Šele ko bodo razbitine našli, bo jasno, ali je šlo za vohunski balon, kot trdijo ZDA, ali meteorološkega, ki ga je odneslo daleč od predvidenih koridorjev, kakor trdi Kitajska. Diplomatske posledice pa so bile hipne in bodo trajale kar nekaj časa. Za začetek je ameriški zunanji minister Antony Blinken preložil obisk Pekinga, ki bi se moral začeti v nedeljo. V petkovem telefonskem pogovoru s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem je Blinken dejal, da je prisotnost balona v zračnem prostoru ZDA očitna kršitev suverenosti ZDA in jasna kršitev mednarodnega prava. Dodal je, da svet pričakuje, da bosta ZDA in Kitajska odgovorno upravljali svoje odnose. "ZDA to počnejo in pričakujejo enako od Kitajske," je pribil. Predsednik Biden zadeve ni komentiral in tudi ni povedal, zakaj so javnost z balonom seznanili šele v petek, četudi so ga zaznali že v torek. Si pa je nakopal kritike opozicijskih republikancev, ki predsednika obtožujejo šibkosti v odnosu do Kitajske in opozarjajo, da je balon preletel območja na severozahodu ZDA, kjer so med drugim različni vojaški jedrski objekti. Bivši predsednik Donald Trump, ki se pripravlja na novo predsedniško bitko za volitve novembra 2024, pa je ves čas pozival k sestrelitvi balona.

Uradni Peking se je seveda odzval na sestrelitev in jo označil za napad na civilno zračno plovilo brez posadke in očitno pretiran odziv ZDA. "Kitajska izraža močno nezadovoljstvo in protestira proti uporabi sile s strani ZDA za napad na civilno zračno plovilo brez posadke," je v izjavi zapisalo kitajsko zunanje ministrstvo in dodalo, da si pridržuje pravico do povračilnih ukrepov. Fraza močno nezadovoljstvo je v diplomatskem jeziku ena od milejših oblik protesta. So pa kitajske oblasti razrešile vodjo državne meteorološke službe Zhuang Guotaija, kar poznavalci ocenjujejo kot poskus Pekinga, da vztraja pri stališču, da je bil balon civilne narave.

In zakaj balon, če je bil seveda vohunski, v 21. stoletju, torej času satelitov in brezpilotnih letalnikov oziroma dronov? Svetovalec Varnostnega sveta ZN za mednarodno grožnjo dronov James Rogers je za časnik Washington Post pojasnil nekatere prednosti. So dosti cenejši od satelitov, katerih izdelava, izstrelitev in vzdrževanje v vesolju lahko stanejo do 300 milijonov evrov, radarji jih zaradi malo kovinskih delov in operativne višine, ki gre do 30 kilometrov, težko zaznavajo, nad nekim območjem pa se lahko zadržujejo dalj časa, kot traja prelet satelita. Poleg tega lahko zaradi še vedno sorazmerno nizke višine v primerjavi s sateliti napravijo boljše posnetke. Le zaznati in sestreliti jih ne smejo prezgodaj.