(INTERVJU) Andrej Logar: Pri demokratih je želja, da se Harrisova odločno zoperstavi Trumpu in poskuša doseči nemogoče

Ameriške volitve so zmeraj magnet. Tokrat smo spremljali kar mučno sago z vidno utrujenim in ostarelim 81-letnim Bidnom in na sodišču obsojenim 78-letnim slovenskim zetom Trumpom, ki so mu dokazali nečednosti. Je Bidnov odstop prišel prepozno? 

"Ameriške volitve so vedno izredno pomembne, ne glede na kontekst in razmere v svetu. ZDA imajo tak vpliv na širša globalna dogajanja, da vsaka izvolitev pomeni neko spremembo v zunanji politiki, in na to se morajo države pripraviti. Novembrske volitve bodo unikum v tem, ker imamo v boju Trumpa, ki je že bil predsednik in je prejšnje volitve izgubil, na drugi strani pa smo imeli aktualnega predsednika Bidna. Njegov odstop od kandidature je bil predvidljiv, se je pa iz nejasnih razlogov predolgo čakalo na sprejem te odločitve. Prav gotovo to ni bila Bidnova osebna odločitev, ampak jo je sprejel pod pritiskom stranke."

Dolgo se je branil, kaj je bilo odločilno?

"Kandidatura v ZDA je izjemno draga. Odločilni so bili najprej donatorji, ki podpirajo kandidaturo, in ko je prišlo do prvih indicev in umikov finančne podpore, je postalo jasno, da brez njih Biden volitev ne more preživeti. Obenem so se ključni nosilci v demokratski stranki, člani senata, zavedali, da z Bidnom tvegajo ne samo poraz, ampak celo ponižujoč poraz, kar bi Trump kot predsednik potem še kako izkoristil."

Pa atentata, ki je dal javnomnenjska krila Trumpu? Je to bil zadnji udarec Bidnu?

"Prav gotovo. Poleg tega se je veliko ljudi obrnilo proti Bidnu, ker je očitno fizično, psihično, kognitivno pešal do te mere, da je bilo popolnoma jasno, da ne more izvajati zahtevnih predsedniških nalog. Moment atentata je samo pospešil, da je do odločitve o umiku prišlo nemudoma, Trumpovi ratingi so se enormno povečali. V bistvu imamo paradoks, da je Trumpu uspelo ugrabiti stranko za svoje interese. Ne smemo pozabiti, da ima za sabo celo vrsto škandalov, korupcijskih in drugačnih tožb, če pogledamo demokratsko stranko, pa vidimo, da so se demokrati v obupu zdaj oprijeli Kamale Harris in so jo pravzaprav prevzeli, ker ne vidijo nobene druge rešitve. 

Harrisova ima, ne bom rekel bleščečo, ampak solidno politično in strokovno kariero kot državna tožilka, pravosodna ministrica, a vendar Amerika je tako velika, da je tam 50 pravosodnih ministrov, kolikor je zveznih držav, in vsaka ima svojega. Zato ljudje ne vedo ravno veliko o tem, kdo je guverner, na primer Montane, vendar pa ona ima to prepoznavnost. Bila je vendarle tudi podpredsednica in je v Ameriki bolj ali manj prepoznana kot kader demokratske stranke. Tako kot je Trump ugrabil republikansko stranko, so demokrati ugrabili Kamalo Harris in upajo, da se bo dalo z njo kaj storiti."

Lahko ona zmaga, ker stavi na ženskost, polt, mlajšo energijo in na to, da je bila tožilka, saj je v tem smislu že pomenljivo poudarila, da "take tipe, kot je Trump", pozna?

"Ti argumenti ne bodo v ospredju. Američane zanimajo povsem druge stvari, na teh točkah ona zmage ne more izboriti. Dejstvo pa je, da so do volitev še štirje meseci, in kot se je iznenada zgodil ta atentat, se lahko v Ameriki zgodi še marsikaj, kar bi utegnilo pripraviti ljudi, da bi morda začeli spreminjati stališča." 

Trump je lahko, ko je v tekmi še imel Bidna, zadovoljno predel. Kaj zanj pomeni vstop Harrisove? Faktor presenečenja, nestabilnosti, je izgubil nekaj vetra v jadrih? 

"Za Trumpa bi bil Biden bistveno lažji nasprotnik in karte so se vsekakor premešale. Gre za žensko, ki kandidira, njen oče je z Jamajke, mati je Indijka, zato včasih govori, da je Afroameričanka, drugič reče, da je indijskega porekla, skratka, to mi nikdar ni povsem jasno. Ampak dejstvo je, da so to momenti, o katerih mora Trump razmisliti. 

Je pa v novih okoliščinah izbira njegovega podpredsedniškega kandidata J. D. Vancea slaba odločitev. Njegov potencial se je izgubil, ker je igral na karte pridobivanja srednjega sloja, ki je obubožan, afroameriški, kar sicer pokriva prav Harrisova. S tem je morda ona nekoliko pridobila, vprašanje pa je tudi, kdo bo njen podpredsednik."

Izrekanja vidnih demokratov o podpori Kamali Harris se vrstijo, ni pa še bilo (do snemanja intervjuja, op. ur.) javne podpore nekdanjega predsednika Baracka Obame. Kaj vam to pove?

"Obama pa tudi nekateri drugi demokrati so previdno molčali, ko je že pol demokratov zahtevalo Bidnov umik. Iz obzirnosti zdaj čakajo samo na primeren trenutek. Ampak zanimivo je, kakšne komplimente ne samo svetovnih voditeljev, ampak tudi po Ameriki je sedaj doživljal Biden, ki jih zadnja štiri leta ni bil deležen. Kar naenkrat so mu jih zdaj izrekali vsi."

Tudi predsednik vlade Robert Golob je ob vrhu Nata najprej pohvalil "vitalnost" ameriškega predsednika Joeja Bidna, da je ves čas zasedanja pazljivo poslušal in sodeloval v razpravi, ob umiku pa je pohvalil njegovo predanost ključnim vrednotam demokratičnega sveta in dobro poznavanje naše soseščine – Zahodnega Balkana ...

"Komentiranja stanja ameriškega predsednika ne razumem, to je po nepotrebnem, pa četudi je pod vtisom srečanja želel izraziti simpatije."

Včasih je gotovo bolje molčati, tudi Janez Janša je na prejšnjih volitvah čestital Trumpu za zmago, ki je potem ni bilo.

"Tudi to je svojevrstna traparija. Ampak v Sloveniji se politiki tako ali tako zelo hitro spozabijo."

Ali bo dvoboj Harrisova - Trump tudi denarni boj, ker verjetno v ZDA lahko kupijo marsikaj, tudi javno mnenje?

"Volitve v Ameriki so vedno drage in govori se, da so proračuni predsedniškega kandidata blizu milijarde dolarjev posrednih in neposrednih donacij. Posledica odločitve demokratske stranke, da podpre Harrisovo, je tudi, da je ta v nekaj dneh za kampanjo pridobila več denarja, kot ga je katerikoli kandidat pred tem. To kaže, da je vendarle na demokratski strani želja, da se Harrisova odločno zoperstavi Trumpu in poskuša doseči nemogoče. Kritični odzivi Trumpa na to, da je prevzela tudi finančna sredstva, zbrana za Bidnovo kandidaturo, samo potrjujejo pomen denarja za uspešnost kandidature. 

Vedeti morava, da če ne bi bilo covida, bi bil Trump ​izvoljen že na prejšnjih volitvah. Ekonomska situacija je bila super, uspel je z nekaterimi potezami glede energetske politike, ko je šlo za sankcije proti podjetjem, ki sodelujejo z Gazpromom. Glede Ukrajine je zagovarjal, da ji je treba pomagati, da ne bi njena ranljivost zaradi finančne situacije preveč ohrabrila Vladimirja Putina."

Ampak ni verjel v covid, menil je, da bi v boju proti covidu lahko poskusili z grgranjem belila, vbrizgavanjem razkužila v telo ali pa bi posameznike izpostavili zelo močni svetlobi.

"Traparije je govoril. V New Yorku so ljudje umirali, on pa je govoril, naj še kakšno kokakolo popijejo. Malo banaliziram, ampak če ne bi bilo covida, bi Trump tedaj zmagal in bi danes zaključeval drugi mandat."

S čim lahko Harrisova dobi volitve, kako pridobi srednji sloj?

"Igrala bo na Trumpovo moralno spornost in bo to poskušala tudi iz nekih lastnih tožilskih izkušenj. Tukaj bi se ga dalo ugnati. Vendar pa ima Trump volilno telo, ki mu brezpogojno zaupa. Takemu človeku lahko Kamala Harris reče karkoli, pa ne bo verjel. Trumpovo volilno telo je koherentno, ima moč pridobivanja glasov, na zahtevna vprašanja mu ponuja preproste rešitve, ki jih ljudje razumejo, predvsem pa ogromno igra na ameriški patriotizem, ta dimenzija pa je pri demokratih manj izpostavljena."

Republikanci so ponudili tudi taktičen premik, da ne nasprotujejo porokam istospolnih partnerjev, piarovci bodo Trumpa zagotovo pilili, kolikor se ga piliti da in kolikor je sploh obvladljiv in predvidljiv. Morda bo Harrisova skušala izzvati kakšne mačistične izjave?

"Stavila bo na njegovo moralno spornost, obrnila pa se bo tudi proti mednarodni skupnosti, ki goji določene strahove pred morebitnim Trumpovim prihodom. To sicer ni notranjepolitični argument, zadostuje pa za državniško držo, ki ji daje legitimnost, da se kot bodoči lider postavi kot zanesljiva, dostojna in verodostojna partnerica v mednarodnih odnosih. Toda Američane seveda zanimajo delovna mesta, saj je veliko revščine, ponekod je grozljivo, ko vidiš, kako ljudje živijo. Medtem je Trump prebudil izvorni čut Američanov in potrebo, da se združijo. Že prvi dan po atentatu je dejal, "gremo skupaj", no, naslednji dan je spet pljuval po vseh. Tak pač je."

Še nekaj se mi zdi pomembno - lahko Kitajska ali Rusija vplivata na izid volitev v ZDA? Znano je, da je Vladimir Putin ukazal obveščevalnim službam vplivati na izid v Trumpovo korist leta 2016, o čemer so poročale tudi ameriške obveščevalne službe? Bo to ponovil?

"Trumpova stališča do Ukrajine so simpatična Putinu, ki se nadeja Trumpove zmage, a tega ne bo nikdar javno obelodanil. Še bolj mistični so Kitajci, ki imajo tudi svoje interese in tehtajo med različnimi kandidati. Ne dvomim, da je Trump za Kitajce neugoden, čeprav Biden ni bil zanje nič boljši, ko je šlo za trgovinsko politiko. Harrisova je za Kitajce verjetno sprejemljivejša. Ampak ključno vprašanje ostaja, kje sta tukaj Nato in Evropska unija. Moj vtis je, da se EU boji, da bo Trump zmagal, pri čemer je nanj popolnoma nepripravljena."

Kako pa naj se pozicionira EU?

"Če bi na evropski strani naredili temeljno samorefleksijo o pomenu odnosov z Američani, Američani pa bi se nekoliko otresli prezira do EU, bi lahko dolgoročno poiskali skupne točke. Američani so vedno Evropo nekoliko poniževali. Dejstvo je, da v širšem kontekstu, globalno, Američanov Evropa objektivno ne zanima toliko, kot jih zanima indijsko-pacifiška regija, kjer imajo Kitajce, Japonsko, Indijo, Pakistan. Transatlantsko partnerstvo je počasi prevesilo in tja je šel tudi ameriški interes. In odkar je ameriški interes tam, so z Evropo konflikti.

Morebitna Trumpova izvolitev bo v bistvu razkrila temeljno naravo Evrope, ali je v resnici Evropa, ki jo imamo pred sabo, Evropa druge polovice 20. stoletja ali pa je dejansko Evropa, ki smo jo zgradili na temelju ideje združene Evrope, takšne, kot je EU danes."

Kaj pa naj naredi EU?

"Povsem nesprejemljivo je, da je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, kot sem zasledil, ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu rekel: 'Zagotavljam vam, da bosta EU in Nato preživela Trumpovo drugo predsedovanje.' Da bosta preživela, kakšno sporočilo neki je to? Slabo! Kot je tudi slabo sporočilo, da vlada popolna konfuznost med državami EU, kaj narediti potem, ko bo Trump januarja 2025 sedel na predsedniški položaj. Kaj mu ponuditi, kakšno roko? Kakšno sodelovanje? Z ZDA  potrebujemo nek vzdržen odnos."

Menite torej, da bo Trump zmagal?

"Mislim, da bo! Razen če se spet ne zgodi kaj takega, kot je bil covid. Trump je preživel atentat, pri tem je dejansko imel srečo."

Amerika je država političnih atentatov, nazadnje je v njem umrl J. F. Kennedy. Ljudje imajo dostop do orožja. Napad na Trumpa je velik fiasko varnostnih služb?

"Zagotovo, če pomislimo, kolikšen je proračun varnostnih služb (Secret Service), ki uradno znaša 3,2 milijarde dolarjev, in kakšna so njihova pooblastila, ki presegajo predsedniška. Predsednik ne more reči, pustite me, saj  ga naložijo in odpeljejo, če tako presodijo. Nihče ne ve niti, koliko ljudi je v njih zaposlenih. Spominjam se, na primer, ko je predsednik Borut Pahor potoval, je k meni kot veleposlaniku prišel predstavnik varnosti in povedal, da bo našega predsednika varovalo pet ali šest ljudi. Vedno zberejo podatke o delegaciji, navadah ... Enkrat, ko smo zaključili obisk, sva z enim predstavnikom malo klepetala. Oni varujejo bivše predsednike pa aktualne in njihove družine. To je enormen aparat. Rekel mi je, če ne bi mi delali tega, kar delamo, ameriški predsednik ne bi preživel 48 ur. Na mesec s predaktivnostmi in aktivnostmi preprečijo okrog 50 poskusov, resnih napadalcev, tudi neuravnovešenih, in drugih."  

A zakaj tega niso preprečili pri Trumpu?

"Direktorica ameriške tajne službe Kimberly Cheatle je takoj odstopila in povedala, da so povsem zamočili zaradi napake. Gotovo pa so mnogo poskusov tudi preprečili."