(INTERVJU) EU po odhodu Angele Merkel: Evroskepticizem je že dosegel vrh

Matija Stepišnik Matija Stepišnik
22.12.2021 05:00

Ob zadnjih zunanjepolitičnih prelomih in drugih premikih v mednarodni skupnosti smo govorili s politologom dr. Markom Lovcem iz Centra za mednarodne odnose pri FDV.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Marko Lovec
Fdv

Angeli Merkel mnogi očitajo, da je Orbanu in še nekaterim populistom, nacionalistom in suverenistom v resnici preveč popuščala, tako znotraj EPP kot v EU.

Reuters

Pomemben mejnik za EU je odhod nemške kanclerke Angele Merkel, ki položaj zapušča po 16 letih, ves ta čas pa je veljala tudi za odločilno in najvplivnejšo političarko povezave. Bo to za EU pretres ali zgolj manjša sprememba?

"Obdobje Merklove je bilo obdobje sprememb in velikih kriz - mandat je začela v času optimizma po veliki širitvi, sledili pa so globalna gospodarska in finančna kriza, kriza v evroobmočju, arabska pomlad, ruska aneksija Krima, migracijska kriza, demokratično nazadovanje in krepitev iliberalnih režimov znotraj EU in v okolici, brexit, pandemija … Negotovost v zvezi z delovanjem povezave in mednarodnim okoljem ostaja visoka. Merklova je z javno zadržanostjo mogoče ustvarjala vtis, da je velik iskalec kompromisov, broker, toda v resnici se je pogosto prepuščala toku dogodkov in stanju stvari. Tako pri krizi v evroobmočju kot pri migracijski krizi je prevladala vloga norm, institucij in javnega mnenja v Nemčiji, pri vprašanju odnosa do iliberalizmov in tretjih držav pa prednost gospodarskih interesov in zadržana zunanja politika po drugi svetovni vojni. Pričakovanja javnosti v Nemčiji in nova koalicija obetajo večjo odločnost pri nekaterih vprašanjih, hkrati pa bo novi kancler dosedanji tesni koalicijski partner Merklove, tudi tradicionalna vloga institucij v Nemčiji ne obeta velikih sprememb, bolj delovanje v smeri novih širših trendov."

Orban je prestopil Rubikon

Kako, če sploh, se zavoljo menjave v kanclerski pisarni lahko spremenijo odnosi med uradnima Berlinom in Ljubljano? Nemčija je predvsem gospodarsko izjemno pomembna za Slovenijo.

"Bistvenih sprememb ne bo. Za Nemčijo je srednja Evropa strateško pomembna zaradi investicij, ki jih ima tukaj, in trgovine. Odkar se je SDS premaknila na rob Evropske ljudske stranke (EPP) in bližje k madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, ni bilo več posebnih osebnih simpatij v smislu predvolilne podpore, kot je je bil na primer deležen hrvaški premier Andrej Plenkovič. Tudi Janša na svoj prvi obisk ni odšel v Berlin, kar je bila pred tem običajna praksa. Kakšno posebno politično vrednost za Nemčijo smo sicer izgubili že pred tem v času krize v evroobmočju. Verjetno bodo posamezne stranke iz nove nemške koalicije pred spomladanskimi volitvami v Sloveniji podprle sestrske stranke. Nenavadno bi bilo, če na primer Scholz ne bi podprl Socialnih demokratov Tanje Fajon, ne bo pa najbrž to del odnosov med Berlinom in Ljubljano, kljub napovedani bolj odločni politiki Berlina do iliberalnih režimov."

Dr. Marko Lovec: "Slovenija je politično vrednost za Nemčijo izgubila že v času krize v evroobmočju."

FDV

Ob odhodu Merklove se je v zapisu, ki ga je povzel tudi Politico, oglasil tudi kontroverzni madžarski premier Orban in dramatično zapisal, da bodo za obnovo sodelovanja in zaupanja med evropskimi vladami po Merklovi potrebni "nadčloveški napori". Šel je celo dalje: EU stopa v obdobje, ko so rokavice snete. Kako berete te napovedi Orbana?

"Orban je prestopil Rubikon in se skupaj s Poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS) znašel v izolaciji. Prisiljen je bil zapustiti Evropsko ljudsko stranko, pred volitvami naslednje leto je soočen z združeno opozicijo, veliko pozornostjo in pritiskom mednarodne javnosti. EU je že sprožila nekatere mehanizme, nekateri drugi se napovedujejo. Pred volitvami v Nemčiji se je verjetno držal nazaj in taktiziral, da tamkajšnjim progresivnim strankam ne bi pomagal na oblast, zdaj pa nima več kaj izgubiti. Gre za preživetje njegovega režima. Vzporedno z volitvami denimo napoveduje referendum o 'zaščiti otrok' pred LGBT-ideologijo. Zaradi krepitve pritiska na ravni EU proti iliberalnim in avtokratskim režimom se prihodnje volitve na Madžarskem namreč vse bolj spreminjajo v referendum o članstvu v EU."

V oceni politične zapuščine Merklove je bil eden od očitkov namreč ta, da je ravno Orbanu in še nekaterim populistom, nacionalistom in suverenistom v resnici preveč popuščala, tako znotraj EPP kot v EU. In je posledično (so)kriva za njihov razrast.

"Deloma je zgodba bolj kompleksna, ker so številne krize, posledica polovičarske integracije, in neodločnost, tudi v Nemčiji, pripomogli k velikim pritiskom na posamezne države z obrobja EU in rast populizma. Namesto (zahtevnega) odpravljanja vzrokov je Berlin desnim populistom pogosto popuščal, verjetno je bila tudi ocena Merklove, da bi lahko bil neposredni politični pritisk kontraproduktiven. Toda korak za korakom smo znotraj EU dobili državo, kjer vladajoči režim omejuje politično konkurenco, sodeluje s tretjimi državami, ki imajo pogosto nasprotne interese kot EU, in svoj model izvaža čez meje svoje države, v obstoječe članice in kandidatke. To pa je nesprejemljivo."

Populizem ni enak na Zahodu in Vzhodu

Ali lahko pride do razpada EU ali še resnejšega razkola? Ravno prek Orbana, Salvinija, Le Penove ima vse močnejše igralce v EU tudi Vladimir Putin. V resnici širjenje ruskega vpliva znotraj Višegrajske skupine in med evropsko skrajno desnico zavira izrazit odklonilen poljski refleks do Moskve?

"Kot rečeno, sta Poljska in Madžarska izolirani. Poljski premier Mateusz Morawiecki se sooča s padcem podpore javnosti. Orbana čaka združena koalicija, ki jo vodi konservativni politik pod geslom boja proti korupciji. Konservativna koalicija je pred tem na Češkem premagala premierja Andreja Babiša. Na nedavnem srečanju evroskeptikov na Poljskem sta se Orban in Morawiecki morala zadovoljiti z objemanjem s predsedniško kandidatko francoske skrajne desnice Marine Le Pen, ki ji prav tako pada podpora. Kroži šala, da je Putin plačal letalske karte vsem udeležencem (Poljakom, ki so nanj alergični, jih ni bilo treba, ker so bili gostitelji), hkrati pa jim je iz Belorusije pripeljal še nekaj migrantov za kuliso. Še nekaj let nazaj je PiS zaradi svoje antiputinovske politike postrani gledal na Le Penovo, nedavni fototermini pa kažejo, kako osamljena sta trenutno režima na Poljskem in Madžarskem. Orban je na evropski ravni zaradi preračunljivosti in nasprotij v političnih grupacijah Identiteta in demokracija ter Evropski konservativci in reformisti (ECR) še vedno brez stranke. Voditelja skrajno desne italijanske stranke Liga Mattea Salvinija na Poljsko ni bilo, podpira vladajočo koalicijo v Italiji in ohranja položaj v skupini Identiteta in demokracija, medtem ko so na Poljsko šli Bratje Italije, ki so tako kot PiS v skupini ECR. Številni drugi desni populisti na Zahodu pa na Vzhodno Evropo tako ali tako gledajo zviška, kot na vodovodarje, ki jih je treba poslati nazaj domov. Širšega razkola tako trenutno ni na vidiku. Se pa že dlje časa govori o diferencirani integraciji, kjer bi bile posamezne članice bolj ohlapno povezane, denimo preko skupnega trga, kar je tudi možen scenarij, če bi skupnim pravilom in pristojnostim skupnih institucij nasprotovalo večje število držav, vendar je pri tovrstni široki interpretaciji diferencirane integracije veliko odprtih vprašanj. Temeljne pogodbe EU, kot so, tega v tem trenutku niti ne dopuščajo. Na drugi strani je po Lizbonski pogodbi možno (še) tesnejše sodelovanje posameznih držav, vendar to neposredno ne naslavlja trenutnih delitev."

Lahko po Merklovi pričakujemo širjenje evroskeptične desne politične skupine, ki bi bistveno spremenila razmerja sil, predvsem v odnosu do etabliranih političnih sil zmerne sredine levo in desno? Tudi Slovenija se pod Janšo spogleduje s temi političnimi plejerji, ni izključen niti odhod SDS iz EPP, ki jo je Orban že zapustil.

"Viden je trend sprememb v javnem mnenju, tako v smislu podpore EU med sredinskimi volivci kot v smislu zahtev po ostrejšem nastopu proti iliberalizmu. To ni povezano z obdobjem 'po Merklovi', kvečjemu pojasnjuje določena pričakovanja do nove nemške koalicije in verjetno odločnejše delovanje v tej smeri. Pričakovana sta politični odpor in radikalizacija stališč, ki lahko del evroskeptičnih skupin tudi taktično zbliža. Vendar pa je evroskepticizem kot tak v zadnjih letih že dosegel svoj vrh, njegov bazen se trenutno bolj prazni, kot polni. Kalkulacija Janše bo odvisna od tega, kakšna bo verjetnost, da bo lahko sestavljal novo koalicijo. Če mu bo kazalo bolje, je smiselno obdržati zmerno politiko in se osredotočiti na napake znotraj KUL. Če bo kazalo slabše, se bo radikaliziral, da bi poraz upravičil z mednarodnim socializmom, ki vključuje Bruselj in novo nemško koalicijo, ter se oprl na Orbana in podobne, ki so si verjetno ustvarili določeno materialno zaledje za slabe čase."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.