(INTERVJU) Katalonska zunanja ministrica: "Nismo se odrekli neodvisnosti"

Bojan Brezigar Bojan Brezigar
06.06.2022 05:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Nikakor se ne odpovedujemo prizadevanju za neodvisnost, o tem vlada širok konsenz v naši družbi, ampak žal doživljamo veliko represije in moramo skrbeti tudi za to dimenzijo. Gre za zaščito človekovih pravic, za ljudi, ki se morajo zagovarjati pred sodišči in so žrtve nepravičnega sojenja, vohunjenja s sistemom Pegasus, potem pa je tu še tretja dimenzija, konstantni napadi na naše ustaljene pravice, med drugim napad na katalonski jezik, ki je dejansko napad na katalonsko družbo. Gre za vprašanje demokracije.

S temi besedami je strnila svoje stališče Victoria Alsina Burgues, ministrica za zunanje odnose katalonske vlade. V Ljubljano je prišla ob odprtju urada katalonske vlade v slovenski prestolnici. Je novinka v politiki, njen življenjepis pa je zelo dolg. Čeprav še ni dopolnila 40 let, ima kar nekaj univerzitetnih diplom, magisterij ter doktorat iz političnih in družbenih ved, bila je štipendistka Evropske unije, akademsko kariero pa je opravljala predvsem v ZDA, v zadnjem času na univerzi Harvard, eni najuglednejših na svetu. V politiki velja za novinko, je pa zelo spretna in se je ob nekaterih vprašanjih diplomatsko izognila jasnim odgovorom. Glede na njeno preteklost se je prvo vprašanje kar vsiljevalo.

Vaš življenjepis je fantastičen, zakaj ste se odločili za vstop v politiko?

"Res, kar dvanajst let sem živela in delala v tujini, v glavnem v ZDA, v Massachusettsu. Z veliko zaskrbljenostjo sem spremljala dogajanja v Kataloniji med letoma 2012 in 2017. Bila sem na univerzi in tam nisem mogla narediti nič, da bi pomagala Kataloniji. Vse, kar sem lahko naredila, je bilo nekaj srečanj na univerzi, dve predavanji katalonskih voditeljev, Arturja Masa in Carlesa Puigdemonta. Vse se je dogajalo na univerzi, španska diplomacija se je zelo ostro odzvala in takoj po referendumu o samostojnosti leta 2017 zaprla vsa katalonska predstavništva v svetu. Ko jih je katalonska vlada kasneje spet odprla, so razpisali tudi mesto predstavnika v ZDA. Takrat sem se odločila, da kandidiram, ker sem želela nekaj narediti za Katalonijo, in uspela. Potem sem se vrnila na univerzo in pred enim letom sem dobila telefonski klic, ponudbo, da sprejmem mesto v katalonski vladi."

Kdo vas je poklical?

"Jordi Sanchez, predsednik stranke Junts. Klical me je iz zapora, obsojen je bil na devet let. To je bilo prvič, da sem govorila z njim, nikoli prej se nisva srečala. Pa sem rekla, zakaj ne. Pustila sem delo na univerzi in z družino sem se preselila v Barcelono."

Ste vedeli, da so politiki v Španiji med najslabše plačanimi v Evropi?

"Moja plača je res za dve tretjini nižja od tiste, ki sem jo imela v ZDA. Ampak čutila sem, da sem dolžna sprejeti imenovanje."

Ste bili članica stranke Junts?

"Ne; seveda, izbrala me je stranka, ampak nisem članica. Ocenili so, da je prav, da imajo v vladi nekaj neodvisnih predstavnikov. Vtis sem imela, da so ljudje zadovoljni z mojim imenovanjem."

Victoria Alsina Burgues: "Samo če bo španska vlada deležna pritiskov iz tujine, se bo morala odzivati."
Bojan Brezigar

Ko je bil leta 2015 Raul Romeva imenovan za ministra, si je zadal za cilj dosego neodvisnosti. Kakšen cilj ste si zadali vi?

"To je vlada, ki ima med svojimi cilji neodvisnost, ampak zdaj je politično stanje drugačno. Mislim, da je moja prva naloga, da povežemo Katalonijo s svetom na vseh ravneh. Mi smo zakonita vlada, ki se zavzema za neodvisnost, o tem se pogovarjamo. Zdaj ni več tako, kot je bilo v času Romeve, delovati moramo na treh ravneh. Prva raven je seveda neodvisnost Katalonije, za kar obstaja pri nas velik konsenz, druga raven je vprašanje državljanskih in človekovih pravic, povezano z vsemi sodnimi postopki, ki so potekali po letu 2017, tretja raven pa so ostri napadi na sedanje stanje, predvsem napadi na katalonski jezik. Ko torej pravim, da moramo seznanjati tujino s stanjem v Kataloniji, mislim na vse tri ravni. Govoriti moramo tudi o drugi in tretji ravni, kajti samo če bo španska vlada deležna pritiskov iz tujine, se bo morala odzivati. Ker pa je jasno, da želi biti Katalonija povezana s svetom, je naša naloga, da se pogovarjamo tudi o sodelovanju in skupnih projektih. Samo če nas bodo poznali in bodo vedeli, da smo dobri, bodo v prihodnje čutili potrebo, da nas priznajo."

Prav v teh dneh je predsednik vlade Puigdemont na facebooku objavil dokaj dramatičen zapis, v katerem opozarja, da v vladni koaliciji ni pravega sodelovanja. Kakšni so odnosi med strankama Junts in ERC?

"Lahko rečem, da v vladi delamo kar složno. Če pa preidete na raven odnosov med strankami, obstajajo nesoglasja glede strategije za dosego neodvisnosti pa tudi pri sprejemanju stališč v parlamentu. V sami vladi pa vsak minister deluje v skladu s programom."

Mislite, da je neodvisnost dosegljiv cilj?

"Da."

Kdaj?

"Ne smemo obljubiti nobenega datuma. Če se potem ne bi uresničilo, bi upadlo zaupanje in v tujini bi izpadli kot neresni. Delati moramo za cilje, ki smo si jih zastavili, ne smemo pa govoriti o datumih."

Seznanili ste se tudi s stanjem v Kanadi, v Quebecu. Ali vidite kakšno podobnost med Quebecom in Katalonijo?

"Prejšnji teden sem bila tam, v parlamentu so sprejeli zakon o zaščiti francoščine. Mislim, da je sodelovanje na vseh področjih, ne samo glede jezika, v obojestransko korist."

Kaj konkretno pričakujete v zvezi s svojim mandatom?

"Prizadevala si bom, da bodo povsod po svetu spoznali, kdo smo in kakšna partnerstva lahko ponudimo, ter da bodo ozaveščeni, ko bodo morali sprejemati odločitve o nas. Nisem pa naivna, pomembno je že, da se z nami srečajo, da prisluhnejo stališčem katalonske vlade, kar seveda še ne pomeni, da bodo v prihodnje priznali našo neodvisnost. Zame je uspeh že, če nas sprejmejo in se z nami pogovarjajo, ker vem, kako deluje mednarodna politika. To ministrstvo je bilo ustanovljeno leta 2016, takrat smo bili pred referendumom, potem so sledili težki časi, skratka, ni bilo časa za postavljanje temeljev zunanjih odnosov, to je zdaj naša naloga."

V zadnjem času teče v Kataloniji živahna razprava o šolstvu. Sodišče je določilo, da mora v katalonskih šolah najmanj četrtina pouka potekati v španščini. Kako obravnavate to vprašanje?

"To je nesprejemljivo. Gre za vprašanje, ki sem ga prej omenila, napad na obstoječe stanje. Naš šolski model, pouk v katalonščini, je bil sprejet leta 1983, od takrat je ta model v veljavi, katalonska družba ga odločno odobrava in tudi v Evropi je bil ta sistem deležen pohval. Vsi otroci dobro obvladajo španščino in katalonščino, španščino celo bolje kot v drugih krajih v Španiji. To je bil napad sodstva, ki je želelo spremeniti duh zakona, in tega ne smemo dopustiti. Morali pa smo ohraniti konsenz vseh strank, ki so podpirale ta model pred štirimi desetletji. Z drugimi besedami, pomembno je bilo, da pridobimo za ta konsenz tudi socialiste. Poleg tega smo morali prepričati tudi organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo z zaščito katalonskega jezika."

Vendar se bo raba katalonščine v šolah zmanjšala.

"To vprašanje rešujemo z dvema zakonoma; posamezni šolski centri bodo lahko prilagodili rabo jezika svojim potrebam. Vzpostavili bomo neko ravnotežje, ki bo, tako upamo, delovalo. Za nas je pomembno, da bo katalonščina še vedno močno prisotna v šolah. Ugotavljam, da med mlado generacijo družbena raba katalonščine upada. Sodobna družbena omrežja, youtube, netflix in podobne medijske ponudbe, ki delujejo pretežno v angleščini in španščini, namreč znatno vplivajo na rabo jezika v katalonski družbi. Ne gre za odstotek katalonščine v šoli, gre za jezik, ki ga otroci uporabljajo na računalnikih in pametnih telefonih. Tudi zato pri šoli ne smemo popuščati."

Pred kratkim je tudi Svet za republiko, nekakšna vlada v senci pod predsedstvom Carlesa Puigdemonta, ki deluje iz Bruslja, vzpostavil nekatera predstavništva v tujini. Kako se to sklada z vašim delom? Imate kaj stikov?

"Mislim, da se ne prekrivamo, nasprotno, mi sodelujemo z vsemi organizacijami, ki delujejo v Evropi in v svetu. Veliko katalonskih organizacij obstaja v številnih državah, vse imajo svoje cilje in nimamo težav, da z njimi sodelujemo."

Za konec, kako vidite svojo prihodnost?

"Dovolite mi sanje. Želim delati osem let, da izpolnim naloge, ki sem si jih zadala. Všeč mi je politika, globoko sem zavzeta za svoje delo, imam veliko sposobnih sodelavcev."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.