(INTERVJU) "Palestinci ne potrebujejo miloščine, potrebujejo pravico"

Z Liorjem Volinzom, izraelskim podoktorskim raziskovalcem na oddelku za kriminologijo na bruseljski univerzi Vrije Universiteit, smo govorili o dogajanju v Gazi in drži slovenske države ob nedavnih dogodkih. Bilanca enajstdnevnih spopadov med izraelsko vojsko in gibanjem Hamas, ki obvladuje Gazo, je več kot 250 mrtvih Palestincev in 13 Izraelcev.

Na poslopjih slovenske vlade so bile izobešene tudi izraelske zastave. Enako sta storili še Češka in Avstrija. Kakšen odnos izkazujemo? Bi lahko rekli, da smo stopili preko (zdravorazumske) meje?

"Ta poteza je po moji presoji sramotna. Mislim, da je Slovenija (že skoraj tradicionalno) imela zelo močno razumevanje za dogajanje na Bližnjem vzhodu. Vem tudi, da - glede na to, da je bila Slovenija nekoč del Jugoslavije - boj za osamosvojitev in proti okupatorju za vaše državljane ni nič novega. Škoda je, da je drža, ki jo je država vzdrževala več let - z hkratnim razumevanjem obeh strani in podporo pravici za Palestince -, umaknjena. Hkrati pa to razumem tudi kot notranjeevropsko potezo in ne le znak izrecnih politik, ki jih želi posamezna država uveljavljati na Bližnjem vzhodu. To torej velja razumeti tudi v vseevropskem kontekstu."

Zahodni mediji ob dogajanju minulih dni poudarjajo, da so bile žrtve na obeh straneh, torej med Palestinci in Izraelci. A zdi se, da spopadi niso enakovredni ...

"Res je, da izraelske politike prinašajo trpljenje in škodo tako Izraelcem kot Palestincem. Vendar to ni simetričen konflikt. Gaza je zadnjih 14 let pod izraelsko blokado, kar pomeni, da izraelska vojska neprestano nadzira, kaj in kdo lahko na območje vstopi in kdo lahko izstopi. Na veliko kontrolirajo tudi vsakodnevno življenje tam živečih. Gre za kontrolo registra prebivalstva, pa tudi tega, kateri telefonski in internetni operaterji bodo lahko v Gazi uporabljeni, katere mednarodne zveze bodo lahko vzpostavljene in kateri obiskovalci bodo lahko prišli na območje. Omejujejo tudi izvoz sadja, kot so jagode. V tem smislu po 14 letih blokade in ponavljajočih se napadih na Gazo ne vidim nikakršne simetrije. Želim si, da bi se trpljenje nehalo na obeh straneh, a je, kot vidimo, samo v teh dneh umrlo preko 60 palestinskih otrok, več kot sto palestinskih civilistov, med žrtvami so tudi najboljši zdravniki iz Gaze. Naj torej ponovim: ravnovesje ne obstaja! Situacijo bi morali videti kot takšno, kakršna je. Izrael je glede na mednarodno pravo v Gazi okupator in kot tak ima obvezo in pristojnosti v skladu z ženevsko konvencijo. Napadi, predvsem z izraelske strani, morajo biti ovrednoteni znotraj teh zakonov in dogovorov! Tudi jaz sem trenutno v Tel Avivu in lahko rečem, da življenje tukaj ni lahko. A ga z Gazo ne moremo primerjati. Primerjave enostavno ni!"

Ljudi ne moreš imeti zaprtih v kletki

Kolikšno je pri tovrstnih izjavah in mnenjih tveganje za vas? Vaše raziskovalno delo je kritično, zato predvidevam, da pri oblasteh ni sprejeto ravno z navdušenjem.

"Izrael se rad imenuje judovska in demokratična država. Čeprav se s politikami ne strinjam, je to za Jude še vseeno demokratična država. V praksi to pomeni, da zame obstajajo prostor in možnosti - še posebej zato, ker živim v tujini -, da glasno kritiziram izraelske politike. Če bi bil Palestinec, bi bili rezultati takega vedenja drugačni."

Kako v smislu prej omenjene blokade razumeti trenutno dogajanje v Gazi, nedavne spopade, če je ta termin v kontekstu neenakosti sploh primeren?

"Verjamem, da je vsakemu zunanjemu opazovalcu jasno, da stanje več kot desetletne blokade ni trajnostno; populacije ne moreš imeti zaprte v kletki in pričakovati, da ne bo prišlo do odpora. Izraelske vojaške politike proti Gazi bazirajo - to je bilo artikulirano že leta 2007 - na periodičnih napadih, v katerih so tarče civilna infrastruktura in življenja civilistov, to pa zato, da bi si Gazo pokorili vsaj za določeno obdobje. Kar gledamo zdaj, ni nič novega, nič, česar nismo videli že v preteklosti. Ne gre samo za posledico tragičnih dogodkov v zadnjih dveh tednih - gre za dogajanje, ki je bilo načrtovano in ki bo načrtovano znova in znova, dokler se blokada Gaze ne bo prenehala. Kar vidimo, je nekaj, na kar se izraelska vojska stalno pripravlja in česar si želi. Pomembno je reči, da zločini, ki jih vidimo, niso samo zločini bombardiranja in izgubljenih življenj - gre tudi za zločin ponavljajoče se represije, ki smo jo videli v obdobju od zadnjega napada in ki jo bomo še videli v obdobju do prihodnjega. To je torej situacija, ki jo Izrael namerno ohranjajo v že videni obliki. To je vprašanje, za rešitev katerega si je mednarodna skupnost prizadevala zelo malo (če sploh)."

V sklopu svojega akademskega raziskovanja ste preučevali tudi načine nadzora Palestincev na območju Jeruzalema in pri tem rabo tehnologije, ki temu prisostvuje. Kako je z nadzorom pri mošeji Al Aksa in kaj ta pomeni za Palestince?

"Nadzor, kakršen je vzpostavljen v Jeruzalemu, igra v političnem konfliktu med Izraelci in Palestinci odločilno vlogo. Prav tako je ta vloga mnogoplastna. Ugotovil sem tri tipe nadzora, ki ga lahko zaznamo na tem območju. Prvi je disciplinarni kolonialni nadzor, ki ga uvaja Izrael in se uporablja za kontrolo Palestincev, ki so prebivalci Jeruzalema, in palestinskih romarjev, ki obiskujejo Al Akso. V te namene se uporablja tehnologija, ki jo vseskozi dodatno razvijajo in tudi vse pogosteje vključuje pristope, kot sta prepoznavanje obrazov in 'napovedovanje potez', ki se uporablja izključno za Palestince. Nadalje sem raziskoval, kako Palestinci, še posebej romarji v Al Aksi, uporabljajo nadzor za dokumentiranje kršitev, ki jih na Tempeljskem griču izvajajo izraelske varnostne službe. To je podobno pristopu, ki mu pravimo nadzor od spodaj; pomembne primere slednjega lahko vidimo v ZDA pri gibanju #Blacklivesmatter. Nazadnje pa sem se posvečal tudi prepričanju, da lahko nadzor v okolje prinaša nevtralnost in nevtralni pogled. Vemo, da so se v preteklosti odvijali tudi dogovori glede tega, da bi v Al Aksi delovala 'neodvisna varnostna služba', ki bi z 'nevtralnega kota' dokumentirala tamkajšnje dogajanje. Pomembno je razumeti, da Palestinci teh akterjev ne morejo razumeti kot nevtralnih opazovalcev. Ne glede na dejstvo, da so v Jeruzalemu pod okupacijo, imajo v Al Aksi svojevrstno avtonomijo in prostor, kjer se lahko izrazijo. To si želijo ohraniti tudi v prihodnje."

Namerno trenje

Pisali ste tudi o tem, da morajo Palestinci v tem kontekstu "živeti dvojno življenje". Lahko to pojasnite?

"Pomembno je razumeti, da palestinski prebivalci Jeruzalema - ne glede na to, da je Izrael Vzhodni Jeruzalem okupiral leta 1967 in da ga je v skladu z izraelsko zakonodajo uradno priključil izraelskemu teritoriju - niso državljani Izraela, imajo pa tukaj podeljeno prebivališče. To pomeni, da jim ga lahko, če se tako odločijo, izraelske oblasti kadarkoli odvzamejo in ga prekličejo. Za to lahko uporabijo različna pojasnila, Palestinci pa imajo zelo omejene možnosti nasprotovanja. Takšna negotovost in dejstvo, da ne poznaš svoje usode in niti tega, ali boš smel ostati v svojem domačem mestu, močno otežujeta življenje Palestincev v Jeruzalemu. Ista negotovost je prisotna tudi na drugih območjih, torej povsod, kjer so Palestinci lastniki zemlje - to Izrael neprestano zavrača in njihovega lastništva ne želi prepoznati. Obenem Izraelci vzpostavljajo različne mehanizme, da se jim to zemljo odvzame. To pomeni, da lahko Palestinec na določenem območju zgradi hišo in ne ve, ali bodo Izraelci prišli in uničili, kar je ustvaril. Svojim otrokom lahko podari zemljo in ne ve, ali bodo oblasti prišle in jim jo odvzele. Ne moreš načrtovati, ne moreš zasledovati nikakršnih političnih, socialnih, izobrazbenih in dolgoročnih ciljev! Živiš lahko samo tukaj in zdaj, kar je omejujoče. V Evropi in tudi v samem Izraelu - četudi obstajajo določene omejitve - državljani po večini vemo, kakšni so zakoni, in se na ukrepe lahko pripravimo. Večina odločitev, ki določa življenja Palestincev, pa je popolnoma netransparentnih. Oni ne morejo vedeti, kaj jih čaka, kaj se jim bo zgodilo, saj natančne politike in odločbe po navadi sploh niso objavljene, če pa že so, pa niso na voljo v njihovem jeziku! To ima zelo velik vpliv na organizacijo življenja."

To je torej strategija?

"To je kombinacija strategije in ad hoc mehanizmov. Na eni strani je to tudi rezultat dejstva, da je izraelski nadzorni mehanizem v bistvu sklop številnih akterjev, s katerimi so se Palestinci prisiljeni soočiti na dnevni ravni (denimo z izraelsko policijo in vojsko). Če živijo v Jeruzalemu, pa se temu pridružuje še cel kup izraelskih upravnih organov, ki tam prevzemajo varnostne vloge. Kombinacija prinaša veliko negotovosti. Obenem so tu še enote izraelske policije, ki težijo k temu, da negotovost v življenja vnašajo preko ostrih nočnih invazij v palestinska naselja, v katerih si prizadevajo motiti vsakodnevno življenje, da bi jih ohranjali na robu. Tudi v svojem doktoratu sem se v glavnini posvečal vprašanju, kako je razdeljena varnostna služba v Jeruzalemu. Vse, kar je običajno pripisano policiji - denimo ohranjanje javnega reda in miru -, je tukaj razdeljeno med številne privatne akterje, kot so privatne varnostne službe, in javne akterje. Naj pojasnim na konkretnem primeru: če neki palestinski mladostnik sodeluje v protestih proti izraelski politiki, bo policija proti njemu vložila kazensko ovadbo, obstaja pa verjetnost (to je v bistvu še bolj verjetno kot prva opcija!), da bodo druge službe kaznovale njegovo družino, denimo tako, da bodo na njegov dom poslale inšpektorja za nepremičnine. Palestinci za hiše namreč ne morejo dobiti izraelskega gradbenega dovoljenja, zato je tudi posledično rušenje zelo verjeten izplen. Lahko jim odvzamejo dovoljenje za bivanje, poostrijo davčno kontrolo in tako naprej. Izvajajo torej varnostno službo, a je ta pluralizirana. Sam to imenujem modularno varovanje (modular security), saj različni akterji v državi postanejo varnostni akterji, namesto da bi bili civilni akterji."

Gre torej za namerno provokacijo, namerno vzpodbujanje nasilja v palestinskih naseljih?

"Temu pravim namerno trenje. Obstajajo torej trenutki, ko izraelske oblasti 'iščejo' mir, in priložnosti, v katerih namerno iščejo trenje. Ko se dogaja slednje, to naredijo na način, da z jasno militarizirano prezenco vdrejo v palestinske soseske in uničujejo stvari ter nasilno odreagirajo na nasprotovanje; in ko vidijo, da kdo reagira na njihovo nasilje s protesti, te posameznike targetirajo in njihove družine oglobijo s kaznimi."