(INTERVJU) Večina Nemcev podpira obvezno cepljenje, največ zanikovalcev pandemije, kjer imajo visoko podporo skrajni desničarji

Nemčija je v začetku meseca dobila novega kanclerja in novo tristrankarsko koalicijsko vlado. Po barvah strank - socialdemokratske SPD, liberalne FDP in Zelenih - jo imenujejo semaforska. Partnerji v tej vladi so prepričani, da bodo v Nemčiji na oblasti več kot le en mandat. Ali imajo za to, potem ko se je iz politike po šestnajstih letih vladanja krščanskodemokratske unije CDU/CSU poslovila zvezdniška kanclerka Angela Merkel, oprijemljive razloge, smo vprašali nemškega politologa in zgodovinarja iz Bonna, ki poučuje na več nemških in tujih univerzah Sieba Janssena.

"Po eni strani obstaja močna volja tristrankarske koalicije po modernizaciji Nemčije, da globalno postane vodilna država na področju izobraževanja, digitalizacije in varovanja podnebja. Po drugi strani pa je zdaj opozicijska CDU močno razdeljena glede prihodnosti. Z izvolitvijo Friedricha Merza za predsednika CDU se bo ta razkol verjetno še poglobil, saj bi mu lahko obrnili hrbet zmerni volivci CDU. Poleg želje in potrebe po reformah torej tudi šibkost največje opozicijske stranke napoveduje morebitno daljšo vladavino treh semaforskih strank."

Nemci za obvezno cepljenje

Kaj lahko pričakujemo od semaforske koalicije? Tudi v Nemčiji je aktualna koronakriza. Bo nova vlada šla po poti Avstrije in predpisala obvezno cepljenje? Bodo to ljudje sprejeli?

"Ankete jasno kažejo, da večina Nemcev na splošno podpira obvezno cepljenje in da so bili po njihovem mnenju ukrepi zvezne in deželne vlade za obvladovanje pandemije do zdaj prešibki. Vendar je tukaj še relativno majhna skupina radikaliziranih proticepilcev, ki jih ni strah nasilja in so varnostnim organom že povzročili resne skrbi. Radikalizirane nasprotnike cepljenja in zanikovalce pandemije najdemo predvsem v Saški, Turingiji in Baden-Württembergu. Torej v zveznih deželah z visokim deležem volivcev desničarske ekstremistične stranke AfD in z velikim številom okužb s covidom. Na splošno pa bi se obvezno cepljenje lahko uvedlo in bilo bi tudi ustavno upravičeno. Zvezno ustavno sodišče je namreč že leta 2020 izrecno odločilo, da so ukrepi proti covidu ustavni."

V koalicijskem sporazumu so se stranke zavezale boju proti podnebnim spremembam. Kakšen je načrt in ali je realen, recimo opustitev premoga do leta 2030, ogljična nevtralnost do leta 2045?

"Cilj postopne ukinitve uporabe lignita do leta 2030 je ambiciozen, a je glede na sistematično širitev obnovljivih virov energije po mnenju strokovnjakov izvedljiv. Nemčija je v zadnjih letih zaostajala za svojimi cilji podnebne politike. Nova koalicija pa ima cilj, da naj v Evropi Nemčija postane vodilna na področju varovanja podnebja. Za to pa so potrebni močna prizadevanja in jasne smernice. Le tako je ta cilj mogoče doseči. Trenutno potekajo intenzivni pogovori o tem, ali bi lahko bila jedrska energija premostitvena tehnologija za kompenzacijo ozkih grl v oskrbi z električno energijo. Pri tem so težave že sprejeta odločitev o postopnem opuščanju jedrske energije, vprašanja splošne varnosti ter ključni problem, kako ravnati z jedrskimi odpadki. Boljše kakor zanašanje na jedrsko energijo bi bilo izpolnjevanje ciljev za doseganje podnebju prijaznih načinov pridobivanja energije s pomočjo sonca, vetra, vode v vseh zveznih deželah. V mnogih zveznih deželah tako na primer močno zaostajajo pri pridobivanju energije s pomočjo vetra. Med drugim tudi na Bavarskem in v Baden-Württembergu, kar je še posebej presenetljivo, saj prihaja predsednik njihove zvezne vlade iz stranke Zeleni."

Brez pardona pri evropskih vrednotah

Kaj kani nova vlada storiti na socialnem področju, nekaj tem so že napovedali: minimalna plača, gradnja stanovanj, omejitev dviga najemnin za stanovanja ...?

"Gre za dvig minimalne urne postavke na dvanajst evrov, višje subvencije za ljudi, ki potrebujejo oskrbo, iniciativo za gradnjo stanovanj, pri čemer smo zdaj spet dobili gradbeno ministrstvo, in druge ukrepe. Težave bi lahko nastale pri dogovarjanju, kako vse smiselne ukrepe financirati. SPD in Zeleni se bolj nagibajo k ponovnemu zadolževanju, FDP si tega nikakor ne želi. Najverjetneje bodo prerazporedili proračunska sredstva."

Zunanja ministrica je postala Annalena Baerbock iz stranke Zeleni. Ali to pomeni spremembe nemške zunanje politike?

"Zeleni vodijo zunanjo politiko, ki je precej idealistična in močno usmerjena v človekove pravice, kar bo tako v evropskem kot mednarodnem kontekstu vodilo v politične konflikte. Države članice EU, ki sistematično uničujejo pravno državo in demokracijo, se bodo v naslednjih letih soočile z močnejšo in veliko bolj temeljno evropsko politiko, kot so je bili navajeni zadnja leta. Čeprav sta SPD in FDP nekoliko manj temeljiti pri soočanju z avtoritarnimi težnjami v EU, je v koalicijski pogodbi jasna zavezanost treh strank pri uveljavljanju evropskih vrednot."

Dileme do Rusije in Kitajske

Naslednje je razmerje Nemčije do Rusije, tudi do Kitajske. Kako se bo nova vlada opredelila do vse bolj agresivne Rusije, ki se sicer morda upravičeno boji približevanja Nata njenim mejam, in do ekonomskih koristi sodelovanja z njo, denimo pri plinovodu Severni toki 2?

"Mogoče je pričakovati ostrejše odnose z Rusijo in Kitajsko. Obe državi sta bili že v času stare zvezne vlade deležni ostrih kritik prav zaradi svoje politike in nespoštovanja človekovih pravic. Kritika se bo stopnjevala, hkrati pa so tukaj še obsežne gospodarske sankcije, če na primer Rusija napade Ukrajino ali če Kitajska ne spremeni svoje politike človekovih pravic. Slednje bi lahko pripeljalo do konflikta med kanclerjem Olafom Scholzem in zunanjo ministrico Annaleno Baerbock, saj Scholz, tako kot finančni minister Christian Lindner, poudarja pomen Kitajske kot trgovinske partnerice. Tudi nemška izvozna industrija si ne želi konflikta s Kitajsko. Rusija po drugi strani velja za manj pomembno za Nemčijo, pa čeprav je njena najpomembnejša dobaviteljica plina. Z ustavitvijo dobave plina bi ruski predsednik Vladimir Putin škodoval tudi sebi. Zato se predvideva, da se bo Rusija v primeru nemških sankcij odzvala le blago, saj bi blokada oskrbe s plinom škodila tako Nemčiji in drugim članicam EU kot tudi Rusiji."

Nemčija je s slovesom Angele Merkel izgubila ikonično figuro ne le svoje, pač pa evropske politike. Lahko še kaj rečeva o bivši kanclerki in kako bo trem vladnim koalicijskim partnericam uspelo ohraniti stabilnost, ki jo je poosebljala Merklova?

"Zanimivo bi lahko bilo tudi vprašanje, kdo bo v Nemčiji v prihodnje določal zunanjo politiko: zunanja ministrica ali zvezni kancler. Pri kanclerki Merklovi smo opazili, da je zunanjo politiko vedno bolj vlekla k sebi in da so zunanji ministri izgubljali moč. Zunanja politika je bila tako v rokah kanclerke. Ali se bo ta scenarij ponovil, bomo še videli, lahko pa bi pripeljal do zanimivih dogodkov, celo do političnih napetosti v koaliciji, saj bi morala Baerbockova nastopiti bolj samozavestno proti Scholzu, kot je Heiko Maas proti Merklovi. So pa obiski Scholza in Baerbockove v Bruslju, Parizu in Varšavi medtem že potrdili nemške zunanjepolitične koordinate zadnjih desetletij: evropska integracija je pomemben del nemške samopodobe, prijateljstvo s Francijo je osnova evropskega povezovanja, zgodovinska odgovornost do Poljske pa je še naprej odločilna za nemško zunanjo politiko, čeprav bo prišlo tukaj do večjih sporov glede vprašanj spoštovanja demokracije in pravne države. Scholz in Baerbockova sta ta vprašanja že jasno obravnavala. Zunanjo in evropsko politiko nove zvezne vlade bi lahko strnili v formuli: Nemčija se zaveda svoje odgovornosti za svojo zgodovino, vendar pa prevzema tudi odgovornost za prihodnost demokracije, pravne države in človekovih pravic v evropskem in globalnem kontekstu."