(INTERVJU) Vse latvijske stranke, tudi ruska, obsojajo Kremelj

Edgars Rinkevičs, eden najvidnejših predstavnikov latvijske sredinsko-desničarske vlade, je svojo pot začel kot novinar latvijskega radia, kjer je bil leta 1993 zadolžen za poročanje o mednarodni politiki. Od te vsebine se ni nikoli oddaljil. Dve leti kasneje se je zaposlil na obrambnem ministrstvu, dve leti zatem je bil že državni sekretar, nato je postal član delegacije, ki se je pogajala o vstopu Latvije v zvezo Nato, oktobra 2011 pa ga je predsednik vlade Valdis Dombrovskis, sedanji podpredsednik Evropske komisije, imenoval za zunanjega ministra. To mesto je ohranil vsa ta leta. Sprejel me je v ugledni palači ministrstva v središču Rige, ki je bila v času ruskega imperija banka, kot mi je povedala njegova sodelavka, ki me je pričakala pri vhodu.

Vi ste po stažu eden najstarejših zunanjih ministrov v Evropi.

"Tako je, že enajst let. V Evropski uniji je od mene starejši samo luksemburški minister Jean Asselborn, ki je zunanji minister vse od leta 2004, pa tudi ruski minister Sergej Lavrov približno od tistega časa."

Nedavno ste imeli v Bruslju svet zunanjih ministrov Evropske unije; ste sprejeli kakšno novo odločitev v zvezi z dogajanji v Ukrajini?

"Razpravljali smo o sankcijah, ampak kar se mene tiče, je bila najpomembnejša odločitev, da smo namenili 500 milijonov evrov za orožje za Ukrajino. Torej sankcije proti Rusiji in orožje za Ukrajino, oboje je zelo pomembno."

"V Latviji smo bili vedno zaskrbljeni"

Latvija meji na Rusijo. Ste zaskrbljeni?

"Mi smo bili vedno zaskrbljeni. Zgodovina je pokazala, da je Rusija od časa do časa zelo agresivna država, ampak mi smo del zveze Nato in Evropske unije. To nam zagotavlja največjo varnost, kar bi jih lahko imeli."

Imate, poleg EU in zveze Nato, kakšno stalno koordinacijo z drugimi državami, denimo Estonijo, Litvo in Poljsko?

"No, imamo koordinacijo z Nordijskim svetom, ki ga poleg treh pribaltskih držav sestavljajo še Švedska, Finska, Danska, Norveška in Islandija, imamo pa tudi tesne stike s Poljsko. Kar zadeva Nato, imamo prav tako ločeno baltsko koordinacijo treh pribaltskih držav in Poljske."

Prihaja v Latvijo veliko beguncev iz Ukrajine?

"Število narašča, uradno jih imamo kakih 20 tisoč, ampak to so samo tisti, ki so registrirani. Prihajajo tudi ljudje, ki se ne prijavljajo, ampak so se namestili pri prijateljih ali sorodnikih, tako da jih je verjetno več kot 25 tisoč. Zaenkrat s tem nimamo težav, morali pa se bomo ustrezno organizirati, ker bo število naraščalo. Trenutno nimamo nobenega begunskega centra, zavedamo pa se, da bomo morali tudi za te v kratkem poskrbeti. Moram še dodati, da narašča število ukrajinskih otrok v šolah, posebno v Rigi in njeni okolici, kjer že obstajajo ukrajinske dvojezične šole. Vemo tudi, da veliko ukrajinskih otrok obiskuje latvijske šole drugod po državi."

Kakšen je odnos politike? Ali vse stranke soglašajo z vašimi odločitvami?

"Da, vse koalicijske in vse opozicijske stranke so si enotne pri obsojanju Rusije; tudi stranka Saskana, ki predstavlja glavnino ruskega prebivalstva v državi, je v parlamentu glasovala za obsodbo Rusije. Ta stranka soglaša tudi z vsemi ukrepi za oskrbo beguncev. Tu je prišlo do zanimive spremembe. Pred nekaj leti je naše prebivalstvo odločno nasprotovalo sprejemanju katerih koli beguncev. Ob krizi v letih 2015 in 2016, z begunci v Sredozemlju in na balkanski poti, je bila razprava v naši družbi zelo ognjevita. Imeli smo občutek, da to ni pravi način za obravnavo begunskega vprašanja. Zdaj, z ukrajinsko krizo, je to popolnoma drugače. To vidite tudi sami, z vsemi ukrajinskimi zastavami v mestu, pa z enoglasnimi izrazi solidarnosti."

Pravite, da vse stranke soglašajo z obsojanjem Rusije, ampak v Evropskem parlamentu je Tatjana Ždanoka iz Latvije glasovala proti sankcijam.

"To je res, spraševali ste me o latvijskem parlamentu, njena stranka pa v našem parlamentu ni zastopana. Nastopila je sicer na volitvah, a ni dobila nobenega poslanca, je pa zastopana v mestnem svetu v Rigi. V družbi ta stranka uživa nekaj podpore, v državni politiki pa ni prisotna. Res pa je, da bodo jeseni volitve in da je med ruskim prebivalstvom v državi precejšnja zmeda. Javnomnenjske raziskave kažejo, da 46 odstotkov ruskega prebivalstva nima jasnega stališča do vojne v Ukrajini, kakih 25 odstotkov podpira Ukrajino, 21 odstotkov pa ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ostali se o tem ne izrekajo."

Slišal sem tudi, da nekateri za vojno krivijo zvezo Nato ...

"Za ta podatek nisem slišal, gre za rusko propagando. Putin je v začetku trdil, da je za vse odgovorna zveza Nato, potem je krivdo naprtil nacistom, nato je dejal, da ščiti ljudi v Donbasu, zdaj govori, da se bori proti ZDA in njihovim težnjam, da bi dominirale v svetu."

Latvijščina in ruščina

V zadnjih dneh sem pri pogovoru z ruskimi predstavniki zaznal veliko zaskrbljenost zaradi zmanjševanja pouka ruščine v dvojezičnih šolah. Kako je s tem?

"Odločitev je bila sprejeta in je v veljavi, tu je Republika Latvija. Rusko govoreči prebivalci bodo imeli zagotovljen pouk ruskega jezika in ruske literature. Enako velja za druge manjšine: estonsko, litovsko, ukrajinsko, poljsko, judovsko. Za vse te dvojezične šole velja enako pravilo, učni jezik je latvijski, vsi predmeti, ki zadevajo jezik, literaturo in kulturo, bodo v jezikih manjšin. Tu ne gre za zaskrbljenost, stranka, ki predstavlja velik del ruskega prebivalstva, postavlja to vprašanje v ospredje."

To vprašanje postavljam, ker imamo Slovenci v Italiji drugačno ureditev, pri nas poteka pouk v slovenščini in je italijanščina samo predmet. Nismo izjema, enako se denimo dogaja ob dansko-nemški meji.

"Zgodovina je drugačna. Mi smo bili do leta 1990 deležni pritiska ruskega jezika. Ko sem bil otrok, sem se moral na primer z zdravnikom pogovarjati v ruščini, čeprav jezika nisem povsem dobro obvladal. Tu je razlika. Vi ste živeli v drugačnih pogojih."

Pravite torej, da je še veliko ljudi, ki latvijščine ne govorijo?

"Da, veliko ljudi, predvsem starejše generacije se težko izražajo v državnem jeziku. Razložil bom, zakaj je ta reforma potrebna. Mlajše generacije so bolj integrirane in nimajo težav. Imamo notranjo ministrico, ki je Rusinja, a je popolnoma integrirana, tekoče govori latvijščino. Starejša generacija je bolj problematična. Politika te države je integracija: ustava, jezik in zgodovina so stebri. Tu bi dodal, da so ruski predstavniki v parlamentu do 24. februarja zagotavljali, da Rusija ne bo nikoli napadla Ukrajine. Ko se je invazija začela, je bila to hladna prha, to je bil šok. In tu moramo razlikovati tiste, ki Putina ne podpirajo, od onih, ki ga podpirajo. Tu teče jasna črta. Moram pa dodati, kako prihaja do teh polemik. Tu je televizija, propaganda ... Poglejte, v ruskih medijih že nekaj časa teče propaganda proti Ukrajini, da so nacisti in še marsikaj, vse do trditve, da Ukrajina nima pravice do obstoja. Seveda, sklicujejo se na svobodo govora, ampak kadar ta svoboda prehaja v poziv k etničnemu čiščenju, gre za vprašanje kazenskega zakonika, ne več za svobodo govora."

Zasledil sem kar nekaj zaskrbljenosti, še zlasti med ruskim prebivalstvom, češ da je v ruščini veliko propagande in malo resnega informiranja. Kako je s tem?

"Res je veliko vpliva ruske propagande, vendar nekaj objektivnosti v ruskem jeziku le obstaja. Četrti program latvijskega radia oddaja v ruščini in ljudje ga veliko poslušajo. So tudi nekateri elektronski mediji, na primer spletni portal Meduza, ki je namenjen ruskemu občinstvu v Rusiji, a mu sledijo tudi v Latviji. Vemo, da še nekatere družbe odpirajo sedeže v Latviji. To ne pomeni, da soglašajo z vlado; imajo pač svoja stališča. Res pa je televizija problem, Rusija je pomemben televizijski trg in veliko ljudi, ne samo Rusov, je gledalo rusko televizijo, morda ne izrecno poročil, ampak filme in druge sporede. Vse to se povezuje z informacijami. Tu obstajajo deljena mnenja: nekateri trdijo, da bi morali ustanoviti ruski televizijski kanal, drugi vztrajajo, da bi moralo naše informiranje potekati samo v latvijščini. O tem poteka politična razprava."