Dosedanji italijanski predsednik, 80-letni Sergio Mattarella, si ne želi še enega sedemletnega mandata.
Silvio Berlusconi ne bo novi predsednik italijanske republike. To je edino, kar je gotovo v zvezi z volitvami, ki se bodo začele danes. Ne samo da do sinoči sploh ni bilo nobenega predsedniškega kandidata, ampak letos ne bo niti skupnega zasedanja parlamenta. Predsednika na skupnem zasedanju volijo parlament, torej poslanci in senatorji, ter predstavniki dežel; skupaj 1009 tako imenovanih velikih volivcev. Zaradi pandemije bodo namreč veliki volivci razdeljeni v skupine po 50, imeli bodo določene urnike, ko bodo glasovali. V veliki dvorani poslanske zbornice bo hkrati lahko sedelo največ 200 volivcev. Poleg tega so v zadnjih dneh pripravili še eno zunanje volišče, kjer bodo volili tisti, ki so v karanteni. Bivali bodo v posebnem hotelu, ne bodo smeli izstopiti iz avtomobila, glasovnice, ki jih bodo oddali, bodo razkužili, preden jih vržejo v skrinjico z drugimi lističi. Predvideno je samo eno glasovanje na dan, vse do izvolitve predsednika. Mandat sedanjemu predsedniku Sergiu Mattarelli poteče 5. februarja. Pri prvih treh glasovanjih je potrebna dvotretjinska večina, torej 673 glasov, od četrtega glasovanja dalje pa absolutna večina 505 glasov. Morebitni odsotni ali vzdržani volivci ne vplivajo na kvorum.
Okoli 15 imen je v igri, resnejše možnosti ima šest kandidatov
Odločili bodo neopredeljeni
Kot rečeno, Silvio Berlusconi ni več v igri. V soboto je bil vrh strank desne sredine, ki se ga Berlusconi ni udeležil, je pa na njem njegova predstavnica za stike z javnostmi sporočila, da se Berlusconi odpoveduje kandidaturi. Je pa tudi napovedala, da Berlusconi želi, da Mario Draghi ostane predsednik vlade. To seveda ne pomeni nič, kajti Draghi še vedno ostaja eden izmed možnih kandidatov za predsednika. Teh je menda vsega kakih 15, med njimi bivši predsednik poslanske zbornice Pierferdinando Casini, ki naj bi imel največ možnosti, ker bi ga sprejeli tako leva sredina kot desni tabor, sedanja predsednica senata Maria Elisabetta Alberti Casellati (desna sredina), nekdanji predsednik vlade, ustavni sodnik Giuliano Amato (leva sredina), nekdanja predsednica ustavnega sodišča in sedanja ministrica za pravosodje Marta Cartabia, ki ne pripada nobeni stranki, če naštejemo le nekaj imen, ki se v teh dneh pojavljajo v javnosti.
Silvio Berlusconi je pri svojih 85 letih kandidaturo umaknil, včeraj so ga sprejeli v bolnišnico. Menda na rutinske preglede.
Številke niso naklonjene nobeni od dveh opcij; ne leva ne desna sredina nimata dovolj glasov za izvolitev svojega kandidata. Vmes so neopredeljeni poslanci, teh je veliko, so ljudje, ki so izstopili iz svojih strank, ki očitno ne bodo več kandidirali, tudi zato, ker bo po novih volitvah spomladi 2023 zaradi nedavno sprejete reforme skoraj 400 članov parlamenta manj. Neopredeljene poslance pa zanima samo eno: da ne bo predčasnih volitev.
V igri parlamentarne volitve
Ko bo izvoljen predsednik republike, bo predsednik vlade rutinsko ponudil odstop. Samo skrajna desnica, torej stranka Bratje Italije, želi, da bi bile že letos spomladi parlamentarne volitve, preostale stranke trdijo, da je treba mandat izpeljati do konca. Domala vsi poslanci in senatorji, ki so na prepihu, želijo seveda čim dlje ostati v parlamentu, kjer so plače zelo visoke, zagotovo pa najmanj do septembra, ko jim bo po štirih letih in pol mandata pripadla dodatna pokojnina.
In tu se postavlja seveda vprašanje vlade. Če Draghi ne bo predsednik republike, bi ta vlada lahko ostala do konca mandata. Lahko pa se zgodi, da ji katera od strank odpove podporo in z vladnimi krizami v Italiji je vedno bilo tako, da so vsi vedeli, kdaj se začnejo, nihče pa, kdaj in še zlasti kako se bodo končale. Če je Draghi po eni strani jamstvo za prezadolženo Italijo, predvsem kar zadeva njeno mednarodno podobo, je namreč tudi res, da so ga stranke nekoliko naveličane, ker so dejansko izgubile vso oblast in v parlamentu že leto dni samo potrjujejo, kar določi vlada. Skratka, stranke bi spet rade pridobile nekdanjo moč. Ne gre torej samo za predsednika republike, ampak tudi za stabilnost vlade in z njo stabilnost države ter za njeno mesto v Evropi in v svetu. Italija si je v zadnjem letu pridobila velik ugled in tudi določen vpliv; nevarnost je, da bi si zdaj oboje zapravila.
Volitve še v šestih evropskih državah
Predsedniške volitve bodo letos še v najmanj šestih evropskih državah. V dveh od njih, na Madžarskem in v Nemčiji, predsednika volijo poslanci, drugod pa ljudje neposredno po dvokrožnem volilnem sistemu.
Prvi bodo izbirali novega vodjo države, ki ima sicer zgolj protokolarne obveznosti, poslanci nemškega parlamenta in predstavniki zveznih dežel. Dvoma ni: tudi po 13. februarju bo predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki ga podpirajo stranke vladajoče koalicije in tudi krščanskodemokratska koalicija CDU/CSU.
Naslednji bodo volili poslanci madžarskega parlamenta 10. marca. Slab mesec pred parlamentarnimi volitvami je absolutna favoritinja podpredsednica stranke Fidesz Katalin Novak. Stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana ima v parlamentu udobno večino.
V Srbiji naj bi bile predsedniške in parlamentarne volitve 3. aprila. Dosedanji predsednik Aleksandar Vučić, ki ima v državi praktično vse pristojnosti, bi glede na ankete že v prvem krogu lahko dobil nov petletni mandat.
Za Evropo bodo najzanimivejše volitve v Franciji, kjer ima predsednik veliko več pooblastil kot pa njegovi kolegi v EU. Ankete najbolje kažejo dosedanjemu predsedniku Emmanuelu Macronu, protikandidatka v drugem krogu pa naj bi bila bodisi republikanka Valerie Pecresse bodisi skrajna desničarka Marine Le Pen.
V Avstriji bodo volitve septembra, dosedanji predsednik Alexander Van der Bellen pa uživa 62-odstotno podporo javnosti. Kdo bodo protikandidati, še ni znano. Kot ni znano, kdo bodo kandidati za naslednika slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Pri nas bodo volitve najverjetneje oktobra. (vb)