Vojna v Ukrajini, kitajske grožnje Tajvanu in druge svetovne krize so poskrbele, da je jedrsko orožje spet aktualno kot v časih hladne vojne v drugi polovici 20. stoletja. Dve ločeni raziskavi sta pokazali, da so velesile spet lačne najbolj uničujočega orožja, kar jih pozna svet. Razvoj gre naprej, denarja za oboroževalno tekmo je vse več.
Skoraj 80 milijard evrov so lani v svetu porabili za jedrsko oboroževanje
Sredstva, ki jih jedrske sile porabljajo za modernizacijo svojega jedrskega arzenala, so lani narasla za skoraj devet odstotkov, na 82,4 milijarde dolarjev oziroma skoraj 79 milijard evrov, v poročilu ugotavlja pobuda Mednarodna kampanja za ukinitev jedrskega orožja (Ican). Samo ZDA so lani za svoj jedrski program porabile 44,2 milijarde dolarjev, kar je 12,7 odstotka več kot v predhodnem letu. Kitajska je temu namenila 11,7 milijarde dolarjev oziroma 10,4 odstotka več kot leta 2020. Ican manjše povečanje porabe za jedrsko orožje opaža tudi pri Rusiji s skupno 8,6 milijarde dolarjev, Veliki Britaniji s 6,8 milijarde dolarjev in Franciji s 5,9 milijarde dolarjev.
Pakistan je lani jedrski oborožitvi namenil 1,1 milijarde dolarjev, leto predtem pa eno milijardo. Indija je lani porabo v tem sektorju zmanjšala z 2,5 na 2,3 milijarde dolarjev. Izrael, ki ni nikoli uradno priznal, da ima jedrsko bombo, je temu programu lani namenil 1,2 milijarde dolarjev, enako vsoto kot v letu poprej. Vsoto, ki jo je temu namenu posvetila Severna Koreja, medtem ocenjujejo na 642 milijonov dolarjev, medtem ko naj bi bila leta 2020 znašala 700 milijonov.
Izmed vseh sredstev naj bi bilo glede na ugotovitev pobude Ican 30,2 milijarde dolarjev namenjenih sklepanju novih pogodb z zasebnimi podjetji z namenom modernizirati jedrski arzenal velikih sil. Ta podjetja naj bi nato med drugim kupovala storitve različnih skupin in think-tankov, da bi ti branili koristnost jedrskega orožja, dodaja nevladna organizacija. "To poročilo kaže, da jedrsko orožje ne služi ničemur," je ugotovitve komentirala Alicia Sanders-Zakre, ki pri pobudi skrbi za usklajevanje raziskav. "Države z jedrskim orožjem so leta 2021 zapravile 6,5 milijarde dolarjev več in niso bile zmožne preprečiti jedrski sili sprožitve vojne v Evropi," je ocenila stanje pred rusko invazijo na Ukrajino in dodala, da je sedaj bolj kot kadarkoli potrebna jedrska razorožitev. Mednarodna kampanja Ican je leta 2017 prejela Nobelovo nagrado za mir za ozaveščanje o katastrofalnih humanitarnih posledicah uporabe jedrskega orožja. Pripravljala je tudi mednarodno pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je doslej ratificiralo 59 držav, a med njimi ni nobene jedrske sile.
Tudi mednarodni mirovni raziskovalni inštitut s sedežem v Stockholmu (Sipri) ugotavlja, da bi se lahko prvič po koncu hladne vojne število jedrskih konic po svetu povečalo. Zdi se, da je nevarnost uporabe jedrskega orožja večja kot kadarkoli po koncu hladne vojne, opozarja direktor inštituta Dan Smith. V začetku letošnjega leta je imelo devet jedrskih držav - Rusija, ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja - 12.705 jedrskih bojnih glav, kar je sicer 375 manj kot v začetku leta 2021, toda njihovo število bi se lahko v prihodnjem desetletju povečalo. "Vse jedrske države povečujejo ali nadgrajujejo svoj arzenal in večina držav zaostruje jedrsko retoriko in vlogo, ki jo ima jedrsko orožje v njihovih vojaških strategijah," je dejal Wilfred Wan, direktor Siprijevega programa za orožje za množično uničenje. "To je zelo skrb vzbujajoč trend," je še dodal.
