Ekvador je ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu, ki je trenutno v zaporu v Veliki Britaniji, odvzel državljanstvo. Ekvadorski pravosodni organi so 50-letnega avstralskega novinarja in aktivista o razveljavitvi njegove naturalizacije uradno obvestili v pismu, ki so ga poslali v odgovor na zahtevek tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve, poroča britanski časnik Guardian. Naturalizacijo je mogoče preklicati, če je bila podeljena na podlagi prikritih relevantnih dejstev, ponarejenih dokumentov ali drugih oblik prevare. Ekvadorske oblasti so sporočile, da je imelo Assangeevo pismo o naturalizaciji številne pomanjkljivosti, med drugim več neskladnosti, različne podpise, morebiti pa tudi spremenjene dokumente in neplačane stroške.
Carlos Poveda, Assangeev odvetnik, je bil do odločitve kritičen, saj naj bi jo bili sprejeli brez upoštevanja predpisanega postopka, Assange pa ni imel možnosti, da bi se zagovarjal pred očitki. "V času, ko so Assangeu preklicali državljanstvo, mu je bila odvzeta prostost, sočasno pa je bil med pridržanjem tudi v zdravstveni krizi," je dejal odvetnik, ki namerava vložiti ugovor zoper odločitev, v katerem bo zahteval dodatno obrazložitev. "Bolj kot za pomen državljanstva gre za spoštovanje pravic in upoštevanje ustreznega postopka za odvzem državljanstva," je še povedal.
Assange je ekvadorsko državljanstvo prejel januarja 2018 v sklopu neuspelega poskusa vlade tedanjega predsednika države Lenína Morena, da bi mu dodelili diplomatski status in ga na ta način spravili z ekvadorskega veleposlaništva v Londonu. Minuli ponedeljek pa je sodišče v provinci Pichinchi, ki obravnava sporne administrativne zadeve, to odločitev razveljavilo. Na ekvadorskem ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da je sodišče ravnalo "neodvisno in je sledilo ustreznemu postopku v primeru, ki ga je odprla in sprva obravnavala prejšnja vlada".
Ustanovitelj spletnega portala za žvižgače je ta hip zaprt v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh, kjer se nahaja od aprila 2019, ko so ga aretirali, ker se v ločeni zadevi sedem let poprej ni odzval na vabilo sodišča. Takrat se je namreč zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski, kjer sta ga dve ženski obtoževali posilstva in spolnega napada. Novembra 2019 so na Švedskem opustili postopek proti njemu. Njegovo aretacijo je omogočilo ekvadorsko veleposlaništvo, s tem ko je Assangeu odreklo gostoljubje in mu odvzelo politični azil, saj mu je očitalo, da naj bi bil med sedemletno nastanitvijo v prostorih ambasade večkrat žalil zaposlene, se po ozkih hodnikih vozil s skirojem in zidove celo premazal z lastnimi fekalijami.
Ameriško tožilstvo je Assangea zaradi objave več tisoč tajnih vojaških in diplomatskih dokumentov v 17 točkah obtožilo vohunjenja in v eni točki zlorabe računalnika. Če bo v vseh 18 točkah obtožnice spoznan za krivega, mu grozi do 175 let v zaporu.
Ta mesec je visoko sodišče v Veliki Britaniji ameriški vladi dovolilo, da se pritoži na odločitev sodnice Vanesse Baraitser na prvostopenjskem sodišču v Londonu. Ta je januarja letos odločila, da se Assangea ne izroči ZDA zaradi pogojev, ki bi ga tam čakali, in zaradi skrbi glede njegovega duševnega zdravja, saj je ocenila, da bi se lahko ob izročitvi samopoškodoval ali storil samomor.
