Južna Afrika je danes v približno tri ure potekajoči uvodni razpravi sodnega postopka proti Izraelu zaradi očitanih kršitev konvencije o genocidu med vojno v Gazi od Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) zahtevala sprejetje nujnih začasnih ukrepov za zaščito palestinskih pravic.
Skupni imenovalec več nujnih ukrepov – te sodišče lahko sprejme delno, v celoti, po svojih predstavah ali pa jih tudi povsem zavrže – je, da Izrael preneha svoja genocidna dejanja v Gazi in zaustavi napade v tej ozemeljski enklavi. Kakršne koli nujne ukrepe bo sodišče morebiti že sprejelo – v treh primerih, ko so se pred sodiščem pojavljali očitki genocida zoper druge države, jih je sprejelo –, bodo njegove odločitve za vse države zavezujoče.
Genocida je množično pobijanje
Tožba Južne Afrike pred najvišjim sodiščem Združenih narodov, kjer so stranke v postopkih lahko zgolj države, je dolga 84 strani. Razloge za nujne ukrepe, s katerimi naj bi se preprečila nadaljnja nepopravljiva škoda Palestincem, je danes pojasnjevalo šest mednarodnih pravnikov, ki jih je angažirala Južna Afrika. Pred sodiščem je uvodoma nastopil tudi pravosodni minister Južne Afrike Ronald Lamola, ki je pojasnil, da Južna Afrika obsoja teroristični napad Hamasa 7. oktobra, vendar se uničevanje Palestine in Izraela ni začelo tistega dne. Lamola je celotno dogajanje postavil v kontekst sistematične represije in nasilja nad Palestinci v zadnjih 76 letih. K temu so se pozneje vračali tudi odvetniki Južne Afrike. "Noben oborožen napad na državno ozemlje, ne glede na to, kako resen je, celo napad, ki vključuje hudodelstva, ne more biti opravičilo ali obramba za kršitve konvencije, ne glede na to, ali gre za pravo ali moralo," je odločitev Južne Afrike za tožbo proti Izraelu sodišču pojasnil Lamola.
Šest mednarodnih pravnikov Južne Afrike je nato v tej uvodni fazi sodnega postopka z različnih zornih kotov predstavljalo svoje argumente, čemu Izrael izvaja genocid oziroma genocidna dejanja, čemu je sodišče po njihovi oceni pristojno in zakaj je treba sprejeti nujne začasne ukrepe. Pravnica Adila Hassim je ocenila, da se v Gazi dogajajo povsem jasni vzorci genocidnih dejanj: enklava že 96 dni doživlja hudo bombardiranje, prebivalci stradajo, v Gazo ne prihaja zadostna humanitarna pomoč. Največje in prvo genocidno dejanje je po njenih besedah množično pobijanje Palestincev, 60.000 Palestincev je ranjenih, zdravstveni sistem je skorajda povsem uničen, je dodala. "Izrael je v Gazi namerno vzpostavil razmere, ki ne omogočajo življenja in so namenjene fizičnemu uničenju prebivalstva – tudi s preselitvijo," je dejala Hassimova in poudarila, da je 85 odstotkov prebivalcev Gaze moralo zaradi bombardiranja zapustiti svoje domove.
V zagovorniški ekipi Južne Afrike so sicer poudarjali, da razumejo, da vsi zločini proti človečnosti še niso genocid. Toda po besedah odvetnika Vaughana Loweja vsa videna dejanja nasilja v Gazi po oceni Južne Afrike predstavljajo genocid, katerega namen je uničiti neko nacionalno, etnično ali versko skupino.
Odvetnica Tembeka Ngcukaitobi je opisovala genocidne namere Izraela, ki segajo od različnih pozivov politikov k uničenju Gaze. Genocidne namere so zaznali v izjavah premierja Benjamina Netanjahuja, predsednika Isaca Herzoga, obrambnega ministra Yoava Gallanta, infrastrukturnega ministra, poslancev in navadnih vojakov, ki v Gazi pojejo ob uničenju palestinskih zgradb. Ngcukaitobijeva je spomnila na Netanjahujevo primerjavo Palestincev z bibličnim ljudstvom Amalekov, ki naj bi jih bilo starodavno ljudstvo Izraelcev uničilo po naročilu Boga.
Nujno ukrepanje
"Palestinci v Gazi imajo kot zelo pomemben del palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine preprosto, a globoko pravico do obstoja," je razloge, zakaj je treba ukrepati, strnil odvetnik Max Du Plessis in sodišče opominjal na druge sprejete vmesne ukrepe v tožbah BiH proti Srbiji ter Črni gori, Gambije proti Mjanmaru in Ukrajine proti Rusiji. "Palestinske pravice niso nič manj vredne. Sodišče ne more storiti koraka nazaj glede vmesnih ukrepov," je ocenjeval. Podobne poudarke je imela tudi pravnica Blinne Ni Ghracaigh, ki je v svojem nastopu ob pregledu ubitih in ranjenih za nujnost ukrepanja opredeljevala tudi neslišane pozive za prekinitev spopadov. Opisovala je grozečo katastrofo lakote in hudega pomanjkanja zdravil, zaradi česar mnogi Palestinci umirajo, čeprav bi to lahko v drugačnih okoliščinah preprečili. "Izrael še naprej zavrača odgovornost za humanitarno krizo, ki jo je ustvaril," je poudarila.
Južna Afrika upa, da bo sodišče o vmesnih ukrepih odločilo v razumnem roku. Šele po tej fazi postopka, če se bo sodišče tudi prepoznalo za pristojno, bo sledilo sojenje zaradi očitanih dejanj genocida. Do izreka sodbe lahko preteče tudi več let. Južnoafriški pravosodni minister Lamola je še dejal, da njihova tožba ni uperjena proti judovskemu ljudstvu, pomembna pa je zato, da Izrael ne bo več izjema v mednarodnem pravu. "Pomembno je, da bodo za svoja dejanja odgovarjali in bodo vojaki in oblasti razumeli, da se bodo morda morali za svoja dejanja zaradi individualne odgovornosti zagovarjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem," je še dejal Lamola.
Izraelsko zunanje ministrstvo je ocenilo, da je bilo včerajšnje zaslišanje polno hipokrizije, Južna Afrika pa deluje kot pravna roka Hamasa. Danes bo južnoafriške obtožbe pred sodiščem skušala zavrniti izraelska stran.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
