Raketo podjetja Arianespace so izstrelili ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju. Zdaj pa je že v vesolju.
{twitter}https://twitter.com/HPonudic/status/1301501814228082688{/twitter}
Približno 40 minut po vzletu se je kot drugi med vsemi sateliti od nosilne strukture odcepil mikrosatelit Nemo HD, in sicer na višini orbite, po kateri bo krožil okoli Zemlje, na približno 515 kilometrih. Prvi stik z zemeljsko postajo v Ljubljani je predviden ob 10.43.
{twitter}https://twitter.com/PocivalsekZ/status/1301401073513623552{/twitter}
Odcepitev nanosatelita Trisat je predvidena nekaj po 5.30 na višini okoli 530 kilometrov. Tudi to je višina orbite satelita, s katerim naj bi prvi stik prek postaje v Mariboru vzpostavili okoli 10.50.
Raketo s 53 sateliti bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato so jo načrtovali marca letos, vendar jo je preprečila pandemija covida-19. V drugi polovici junija pa so morali izstrelitev večkrat preložiti zaradi močnih višinskih vetrov.
Izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko
Nato so jo nameravali izstreliti v sredo zjutraj po srednjeevropskem času, a jim jo je zagodel tajfun v bližini južnokorejskega otoka Jeju, kjer je zemeljska postaja, ki je pomembne za spremljanje misije. Vremenske razmere so se zdaj umirile, tako da so izstrelitev lahko izvedli davi.
Astrofizik: Izstrelitev satelitov kaže na visoko raven slovenskega tehnološkega znanja
Uspešna izstrelitev slovenskih satelitov Trisat in Nemo HD je lepa nagrada za dosedanje delo tistih, ki so ju razvili, vendar pa se zdaj vse začne znova, je za STA dejal astrofizik Jure Japelj. Veseli ga, da je slovensko znanje na tako visoki ravni, da sta satelita del prvega preizkusa evropskega koncepta za odpravo malih satelitov v vesolje.
"To je lepa nagrada za dosedanje delo, kajti pot od koncepta do izdelka in nato do same izstrelitve je dolga. Vendar se zdaj vse začne znova," je o pomenu izstrelitve za znanstvenike, ki so razvili slovenska satelita, povedal astrofizik z amsterdamske univerze.
Projekta Trisat in Nemo HD sta zaenkrat usmerjena predvsem v testiranje novih tehnologij, je pojasnil. "Kmalu se bo izkazalo, ali vse deluje tako, kot je bilo zamišljeno, nato pa seveda sledijo testiranja. Verjamem, da znanstveniki že razmišljajo o izboljšavah, o naslednjih satelitih," je dejal. Dodal je, da bodo ti morda bolj osredotočeni na konkretna znanstvena vprašanja.
Glede uporabnosti izstreljenih satelitov za aplikativno znanost je medtem slovenski astrofizik dejal, da bosta, če bosta delovala, pridobila določene podatke o Zemljini površini, kar bi bilo lahko zanimivo.
Izpostavil je, da je bil nanosatelit Trisat skoraj izključno zgrajen v Sloveniji, kar kaže na kvaliteto slovenskega znanja, na kvaliteto podjetij. "To lahko tujci opazijo in sčasoma lahko to pripelje do večjih projektov," je pojasnil.
Med kolegi na Nizozemskem sicer nekih odzivov na to, da ima zdaj Slovenija svoja satelita, ni, saj znanstveniki na to gledajo nekoliko širše, je še dejal Japelj. Zavedajo se predvsem pomena malih satelitov. Ker so poceni, jih bodo verjetno vedno več uporabljali tudi v bazični znanosti, torej za raziskovanje Zemlje in Osončja. Doslej se je to vedno počelo z dragimi, zapletenimi projekti. Ti bodo verjetno še vedno gonilna sila, ampak mali sateliti bi znali v raziskave vnesti novo svežino.
Evropa se zaveda, da mora biti konkurenčna
Pri tem ima pomembno vlogo sistem za odprave malih vesoljskih plovil, imenovan Small Spacecraft Mission Service (SSMS), ki so ga danes prvič preizkusili. SSMS je namenjen prevažanju večjega števila majhnih, nano- in mikrosatelitov naenkrat v nizko Zemljino orbito, tj. do 500 kilometrov nad površjem, je povedal astrofizik. Glavni namen tega je, da dostava večjega števila satelitov naenkrat pomeni nižje stroške.
S tem manjša podjetja, znanstveni inštituti in države lažje svoj lasten satelit dostavijo v vesolje in s tem postajajo konkurenčnejši v svetu. V zadnjih letih se je sicer razmerje moči v vesoljski tehnologiji, predvsem ko gre za rakete, precej spremenilo.
Včasih je bila to domena velikih vesoljskih agencij. Danes pa je na eni strani ameriško zasebno podjetje SpaceX, ki lahko satelite v vesolje ponese za res majhno ceno, po drugi strani pa za takšne majhne satelite ne potrebujemo močnih raket, zato manjša podjetja z lastnimi raketami rastejo kot gobe po dežju. "Evropa se zaveda, da mora biti konkurenčna, zato je tudi začela s tem konceptom," je povedal Japelj.
"Veseli me, da sta slovensko tehnološko znanje in pripravljenost politike za izvedbo takih projektov na tako visoki ravni," je dejal glede sodelovanja dveh neodvisnih slovenskih projektov pri prvem preizkusu koncepta SSMS. "Upam, da bo moment vztrajal in da bomo kmalu brali tudi o novih slovenskih satelitih," je sklenil pogovor za STA.
S slovenskima satelitoma vzpostavili prvi stik
S slovenskima satelitoma Nemo HD in Trisat, ki sta davi poletela v vesolje, so uspešno vzpostavili prvi stik, so sporočili iz mariborske univerze in Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so ju razvili.
Prvi stik z mikrosatelitom Nemo HD, ki bo okrog Zemlje predvidoma krožil do leta 2025, so prek zemeljskih postaj v Ljubljani in Pomjanu nad Koprom vzpostavili okoli 10.45. Že med prvim stikom so prek oddajnikov UHF zagnali računalnik. Kasneje so še enkrat vzpostavili stik, v katerem pa so prejeli že prve informacije o stanju računalnika. Ugotovili so, da deluje.
Zagon in kalibracijo senzorjev na tem 65-kilogramskem satelitu bodo predvidoma končali po treh mesecih, nato sledijo tehnološke demonstracije. V naslednjem letu pa še aplikacije daljinskega opazovanja Zemlje za kmetijstvo, gozdarstvo, urbanizem in pomorski promet.
Okrog 10.45 so prvi stik prek zemeljske postaje v Mariboru vzpostavili tudi s satelitom Trisat, je za STA povedal vodja tega projekta Iztok Kramberger z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Tudi oni bodo najprej preverjali status baterij, sončnih panelov, kasneje pa še skušali vzpostaviti dvosmerno komunikacijo in zagnati računalnike. Po prvotnih načrtih so predvidevali, da bo ta nanosatelit popolnoma operativen v približno treh mesecih, a jim bo verjetno uspelo to zagotoviti že prej, je še povedal Kramberger.
Trisat ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere.
Prva slovenska satelita so z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani izstrelili davi z raketo podjetja Arianespace. Raketo vega s 53 sateliti iz 13 držav bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi različnih razlogov prelagali vse do danes.
