Vlada Republike Slovenije se je v ponedeljek na 134. dopisni seji seznanila s poročilom Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe o aktivnostih in načinu delovanja skupine Hezbolah in sprejela sklep o obravnavi skupine Hezbolah kot kriminalne in teroristične organizacije, ki predstavlja grožnjo miru in varnosti. Delovanje organizacije Hezbolah je prepleteno z organiziranim kriminalom in izvajanjem terorističnih ali paravojaških aktivnosti na globalni ravni. Hezbolah je imenovalo za teroristično organizacijo že večje število držav in organizacij.
Tako se je glasilo kratko sporočilo na spletni strani vlade, ki pa ga je treba postaviti v širši kontekst. Za takšen ukrep ni na prvi pogled videti nobenega utemeljenega razloga - razen, da naj bi premier Janez Janša prihodnji torek odpotoval na obisk v Izrael.{infobox-quote_full}146406{/infobox-quote_full}
Teroristi v parlamentu?
Hezbolah je politična organizacija, ki obstaja od izraelskega napada na Libanon leta 1982 in se deli na politični del in oboroženo krilo stranke. Če izvzamemo neprekinjene konflikte z judovsko državo, kjer prihaja na libanonsko-izraelski meji do stalnih napetosti in občasnih spopadov, je oboroženo krilo organizacije izvedlo najodmevnejši teroristični napad zunaj Izraela v Bolgariji, na letališču v Burgasu. Sredi julija leta 2012 se je samomorilski napadalec razstrelil v avtobusu, polnem izraelskih turistov. Poleg terorista je umrlo šest ljudi, 32 pa jih je bilo ranjenih. Evropska unija je odgovorila leto kasneje in oboroženo krilo Hezbolaha uvrstila na seznam terorističnih organizacij - ne pa tudi političnega dela stranke. To so doslej od vplivnejših držav poleg Izraela storile Združene države Amerike, Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska in države Arabske unije.
Hezbolah je šiitsko gibanje, ki ga Izrael poleg palestinskega Hamasa z območja Gaze šteje za najhujšega sovražnika, Iran pa za tesnega zaveznika, in je (bilo) močno udeleženo tudi v vojni v sosedni Siriji. V libanonskem parlamentu le 13 poslancev od skupno 128, a imajo nesorazmerno večji vpliv na množice. Skupaj z zavezniki - vladajočim šiitskim gibanjem Amal in gibanjem FPM, ki ga je ustanovil libanonski predsednik Michel Aoun - ima Hezbolah večino v parlamentu. V Libanonu mora biti v skladu z zapletenim sistemom, vzpostavljenim po državljanski vojni, premier sunit, predsednik države kristjan, predsednik parlamenta pa šiit.
"Nujno je treba upoštevati širši mednarodni kontekst, saj so bile vojne v Libanonu vedno rezultat konfliktov med zunanjimi vplivnimi akterji, ki so pljusknili v državo," je pred kratkim za Večer pojasnil eden najboljših poznavalcev Bližnjega vzhoda, dr. Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem." V zadnjem času libanonski mir nevarno ogroža latentni konflikt med Izraelom in Iranom, kajti Hezbolah ima v kalkulacijah obeh vplivnih akterjev izjemno pomembno vlogo. Uradni Teheran se na gibanje zanaša zaradi odvračanja Izraela od morebitnega (letalskega) napada na Iran, Izrael pa bi zaradi omogočanja vojaškega nastopa proti Iranu in ozemeljskih teženj po južnem Libanonu (predvsem vodnih virov reke Litani) gibanje želel močno oslabiti z novo (tretjo) vojno, ki je vse od leta 2006 potencialnost."{infobox-gray}146407{/infobox-gray}
Prijateljici v orožju
V Izrael, torej državo, ki vidi Hezbolah kot grožnjo nacionalni varnosti, bo torej predvidoma odpotoval Janez Janša. Znano je, da izraelska vlada premierja Benjamina Netanjahuja ceni vsako politično pomoč tujih držav, tudi manj pomembnih, saj ji mednarodna skupnost ni naklonjena zaradi politike do Palestincev in zavračanja rešitve dveh držav za dva naroda. Slovenija je Netanjahujevi vladi sredi novembra poslala še eno darilo, saj je na zasedanju skupščine Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ženevi glasovala proti resoluciji za zaščito zdravja palestinskega prebivalstva na zasedenih ozemljih Zahodnega brega in sirskega prebivalstva na zasedeni planoti Golan. Slovensko zunanje ministrstvo je za časnik Dnevnik takrat na vprašanje, ali to pomeni spremembo naše zunanjepolitične strategije, da je Slovenija odločna zagovornica varstva in uveljavljanja človekovih pravic v okviru multilateralnih forumov, kot so Organizacija združenih narodov, Svet Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, odgovorili: "Svetovna zdravstvena organizacija ni mesto za iskanje političnih rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. Te moramo iskati drugje, vključujoč pogajanja med vsemi vpletenimi stranmi." O priznanju palestinske državnosti pa za razliko od prejšnjih slovenskih vlad zdaj nihče niti ne govori.
Kaj naj bi Janša, ki le redko potuje na obiske v tujino, konkretno počel v Izraelu, uradno še ni znano. Zelo verjetno pa bo eden od namenov potovanja tudi sklenitev morebitnih orožarskih poslov, saj se Slovenija menda zanima za nakup modernih raketnih protitankovskih sistemov. Izrael je bil v letih po naši osamosvojitvi že med dobavitelji orožja za Slovensko vojsko - tudi takrat, ko sta bila obrambna ministra Janez Janša in za njim Jelko Kacin, tedaj še politična nasprotnika. Med drugim je Slovenija kupila poldrugi ducat 155-milimetrskih havbic izraelskega podjetja Soltam. Ena od teh havbic je leta 1997 zakrivila nesrečo med vojaškim urjenjem na Počku pri Postojni, v kateri je en vojak umrl, dva pa sta bila ranjena.
