Trije nemški kanclerski kandidati, krščanski demokrat Armin Laschet, socialdemokrat Olaf Scholz in kandidatka Zelenih Annalene Baerbock, so se v nedeljo zvečer soočili na drugem od treh velikih televizijskih soočenj. Laschet je pri tem ostro napadel svojega glavnega tekmeca Scholza zaradi vrste finančnih škandalov,.
"Če bi moj finančni minister delal tako kot vi, bi imeli velike težave," je Laschet očital Scholzu, sicer finančnemu ministru v sedanji vladi kanclerke Angele Merkel, ki seveda pripada isti politični stranki (CDU/CSU) kot Laschet.
Kot primere, kjer Scholz naj ne bi izpolnjeval svojih dolžnosti finančnega ministra, je Laschet navedel nedavne preiskave v pisarnah finančnega ministrstva, obsežno goljufijo in stečaj družbe Wirecard ter davčni škandal Cum-Ex.
Scholz je na Laschetove navedbe odgovoril zgolj, da "po vaših vprašanji vidimo, kako nepošteni ste". Zavrnil je očitke in zatrdil, da je izboljšal nadzorne zmogljivosti ministrstva. Scholzu, ki želi zagotoviti zmago svojim socialdemokratom (SPD), javnomnenjske raziskave še zmeraj kažejo precej dobro. Socialdemokrati so v več anketah prehiteli krščanske demokrate (CDU). Tako je bil, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, ki sta ju kmalu po soočenju objavili nemški javni televiziji ZDF in ARD, v razpravi najbolj prepričljiv prav Scholz. V anketi ZDF jih je namreč 46 odstotkov odgovorilo, da bi za kanclerja podprli Scholza. Le 28 odstotkov pa bi jih podprlo Lascheta. Volitve v Nemčiji bodo 26. septembra. Če bo Scholzu uspelo zmagati, bo to velik preobrat za SPD, ki je v zadnjih letih doživljala volilne poraze tako na ravni države kot zveznih dežel.
Medtem je nemška kanclerka Angela Merkel včeraj obiskala Beograd, kjer se je sestala s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Govorila sta o dvostranskih odnosih in širitvi EU. Danes Merklova obišče še Albanijo, kjer se sreča premierjem Edijem Ramo, na kosilu pa še v okviru berlinskega procesa z drugimi premierji držav Zahodnega Balkana, to je Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije in Kosova. Ob tem je treba povedati, da se Merklova ta mesec po 16 letih poslavlja s položaja kanclerke, saj na nemških parlamentarnih volitvah 26. septembra ne kandidira več. Pa vendar je za svojo najverjetneje zadnjo pot na tuje izbrala Zahodni Balkan, ki si krčevito prizadeva priti v EU. Ta pa se dela, da je utrujena od zadnjih širitev, pri čemer je od zadnje na Hrvaško minilo že osem let. Večerov sogovornik je bil Dušan Reljić iz Bruslja, dolgoletni novinarski sodelavec zahodnih radiev iz Srbije, sedaj pa strokovnjak iz nemške Fundacije za znanost in politiko (SWP) v Berlinu. "V resnici približevanje Zahodnega Balkana EU ni. Kot se mi kaže, v bistvu politična ekonomija v odnosih Zahodnega Balkana z EU predvideva zgolj fizično preselitev ljudi z vzhoda in jugovzhoda Evrope v jedrne države EU. Kjer jim obljublja dober življenjski standard in življenje v pravni državi. Mnogi v EU, tako tudi v Berlinu, so podžigali iluzijo, da se bosta Beograd in Priština v želji za članstvo v EU dogovorila o statusu Kosova. Vendar smo soočeni z dejstvom najnovejše jugoslovanske zgodovine, da se etnično-politični spori o ozemljih ne morejo razrešiti s kompromisi."
Namen berlinskega procesa, ki je nastal leta 2014 prav na pobudo Merklove, je s konkretnimi projekti povezljivosti - na področjih infrastrukture, energetike in digitalizacije - približati Zahodni Balkan EU ter s tem pospešiti širitveni proces. V berlinskem procesu od članic EU sodeluje tudi Slovenija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
