Kako je neuspeli puč spremenil Turčijo

Na današnji dan pred petimi leti so zvečer nad turško prestolnico Ankara hrumela vojaška letala. Vojaška vaja, morda. No, ko so na ulice in mostove Carigrada priropotali tanki, je postalo jasno, da ne gre za manevre, temveč za vojaški udar. Uperjen je bil proti turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki je bil tedaj na dopustu v obmorskem mestu Marmaris. Turška uradna zgodovina pravi, da je uspel pobegniti komandosom, ki naj bi ga skušali zajeti ali ubiti, njegovo letalo, s katerim se je vračal v Carigrad, naj bi imeli na muhi lovci, ki so jih pilotirali uporniški piloti. Niso izstrelili raket, Erdogan je varno pristal na carigrajskem letališču Atatürk, vzel vajeti v svoje roke in zadušil upor. Uradna turška zgodovina tudi pravi, da je za vsem skupaj stal odpadniški klerik Fethullah Gülen, nekdanji Erdoganov politični mentor, živeč v ZDA. Da so se takrat v ospredje postavili civilisti in vojaki, ki jim je še bilo mar za Turčijo kot sekularno demokratično državo, se v turških šolah ne učijo.

Erdoganovo maščevanje

Turčija danes ni več ne sekularna ne demokratična. Erdogan, ki naj bi bil tarča slabo režiranega in izvedenega puča, je tega izkoristil za popoln obračun s politično in drugo opozicijo. Postal je novi sultan, novi paša, vsi ostali so oprode ali še manj. V letu dni nebrzdanega maščevalnega pohoda po puču, v katerem je umrlo od 250 do 300 ljudi, je povsem spremenil podobo turške družbe. Okoli 50 tisoč ljudi je bilo tedaj v zaporih, ne da bi bili obsojeni, trikrat toliko jih je izgubilo službe - od policistov, vojakov preko sodnikov, tožilcev in učiteljev. Njihov edini greh je bil, da so jih Erdogan in njegove tajne službe sumili, da so bili privrženci Fethullaha Gülena, ki je v Erdoganovih očeh postal dežurni krivec za vse, kar naj bi šlo v Turčiji narobe.

Erdogan je tri mesece pred pučem razpisal referendum o ustavnih spremembah, med katerimi je bila glavna tista, ki je korenito spremenila politični sistem: uvedla je namreč predsedniški sistem. Ukinjen je bil položaj premierja, njegove pristojnosti pa so bile prenesene na predsednika, ki ima odtlej tudi izvršno oblast. Zmaga je bila sicer grenka, za spremembe je glasovalo 51,3 odstotka. Nato je bil pred tremi leti izvoljen za nov predsedniški mandat, ki je zanj po še enem referendumu postal skoraj neskončen - traja lahko do leta 2029.

Pa vendar se premika ...

Erdogan je po puču povsem spremenil tudi zunanjepolitični kurz svoje države. Če se je prej vsaj navidezno trudil za zbliževanje z Evropsko unijo, je ta ideja v zadnjih letih povsem zamrla. Turčija zdaj bolj ali manj uspešno paktira tako z Rusijo kot z ZDA, četudi z Moskvo uspešneje kot z Washingtonom, vmes pa je s tremi ofenzivami posegla še v vojno v Siriji. Pri tem zasleduje predvsem svoj notranjepolitični interes, saj so bile vse tri vojaške akcije, od katerih zadnja še traja, uperjene predvsem proti sirskim Kurdom. Hkrati je Erdogan poskušal tudi z oblikovanjem ogromnega tamponskega območja ob sirsko-turški meji, kamor bi vrnil okoli tri milijone sirskih beguncev, ki so ta čas v Turčiji.

Da pa Erdogan in njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) nista vsemogočna in si ljudje želijo več demokracije, so pokazale lokalne volitve leta 2019. Kandidati opozicije so namreč postali župani skoraj vseh večjih turških mest, vključno s prestolnico Ankaro in največjim mestom Carigradom. Vprašanje je le, za kako dolgo.

Uradna verzija nespremenjena

Uradna turška politika sicer vztraja pri svojem. "Poskus državnega udara je izvedla teroristična organizacija FETO. Njen vodja Fethullah Gülen je idejni vodja dogodkov 15. julija 2016," so ob obletnici sporočili s turškega veleposlaništva v Ljubljani. "FETO je organizacija sui generis, katere cilj je infiltriranje v vse državne strukture in ima tudi globalne težnje. FETO, ki je preko diskretnega načina delovanja vzpostavil alternativno in paralelno strukturo oblasti v Turčiji, se je infiltriral v ključne državne organe in veje oblasti v Turčiji, kot so na primer sodstvo, vojska, državna policija, ministrstva in druge, ter tako pridobil močnejše vzvode moči kot klasične teroristične organizacije, saj je vzpostavil svoje strukture od znotraj. FETO hkrati deluje tudi kot organizirana kriminalna združba in obveščevalna organizacija, in sicer z uporabo kodnih imen, posebnih komunikacijskih programov, prenosov denarja iz neznanih virov, nezakonitega prisluškovanja, pranja denarja in podobno."