Potem ko so prejšnji teden v Nemčiji zmagovalka februarskih predčasnih parlamentarnih volitev, krščanskodemokratska unija CDU/CSU, in tretjeuvrščeni socialdemokrati SPD po mesecu in pol pogajanj sklenili dogovor o koalicijski pogodbi, so v ta hip še vladajoči SPD začeli interno glasovanje o pogodbi. Vodstvo stranke se zavzema za dogovor, saj da Nemčija v teh časih potrebuje stabilno vlado. K sprejetju pogodbe sta članstvo pozvala sovodji SPD Lars Klingbeil in Saskia Esken. Menita, da ni alternative koaliciji z unijo in da je to kompromis, da bi preprečili nadaljnje volilne uspehe skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Koaliciji pa predvsem zaradi azilne politike, dela in socialnih zadev odločno nasprotuje podmladek SPD, ki predstavlja okoli 20 odstotkov članstva.
Krščansko-socialna unija, bavarska sestrska stranka CDU, je dogovor potrdila že dan po predstavitvi osnutka koalicijske pogodbe. Stranka je odločitev soglasno sprejela na strankarskem sestanku tako v zveznem kot v deželnem parlamentu, je sporočil vodja CSU in bavarski ministrski predsednik Markus Söder.
Uvedli bi nadzor na meji in zavračali migrante
CDU bodočega kanclerja Friedricha Merza naj bi odločitev sprejela na kongresu 28. aprila, a bo to zgolj formalnost. Merz je ob predstavitvi osnutka koalicijskega dogovora dejal, da gre za jasen signal državljanom in Evropski uniji, da Nemčija dobiva močno, trdno in stabilno vlado. "Med CDU, CSU in SPD se je vzpostavil dober, zaupanja vreden odnos. To je dobra osnova za uspešno vlado. Prepričan sem, da bomo v naslednjih štirih letih skupaj dobro vladali," je dejal Merz o pogodbi, imenovani Odgovornost, spisani na 144 straneh.
V dokumentu so zajeli številne ključne točke. Gospodarstvo denimo želijo spodbuditi z davčnimi olajšavami za podjetja, znižanjem cen elektrike ter olajšavami za velike naložbe. Zmanjšati nameravajo tudi birokracijo. Po drugi strani namerava prihodnja Merzeva vlada varčevati, med drugim z osemodstotnim zmanjšanjem števila zaposlenih v javni upravi ter omejitvijo razvojne pomoči in donacij mednarodnim organizacijam na največ milijardo evrov letno. Na področju migracij želijo uvesti nadzor na meji in zavračati migrante v skladu z dogovorom s sosednjimi državami. Omejili bodo tudi združevanje družin. Glede širitve EU v dogovoru opozarjajo, da mora potekati v skladu z absorpcijsko sposobnostjo povezave, zaradi česar bo pred novo širitvijo nujna reforma EU, ki bo krepila inštitucije. Zavzemajo se tudi za prilagoditev sprejemanja odločitev v Svetu EU.
Kdo bo novi vodja nemške diplomacije?
Ko bodo vse stranke potrdile dogovor, naj bi 5. maja podpisali koalicijski dogovor, dan kasneje pa bi lahko Merza v bundestagu potrdili za kanclerja. Nova nemška vlada bi lahko začela delo še isti dan, to je dva mesca in pol po predčasnih parlamentarnih volitvah 23. februarja.
V osnutku pogodbe so si stranke tudi razdelile ministrske resorje. CDU bo poleg kanclerstva imela še šest ministrstev - gospodarsko, za promet, zdravstvo, družino, digitalizacijo in zunanje zadeve. Prvič po 60 letih bo CDU imela tako kanclerja kot zunanjega ministra. Nazadnje je bil vodja nemške diplomacije iz vrst krščanskih demokratov Gerhard Schröder, ampak ne predhodnik Angele Merkel na kanclerskem položaju, temveč njegov starejši, že pokojni soimenjak. Zunanji minister naj bi postal Johann Wadephul, dolgoletni poslanec bundestaga in član odbora za zunanjo politiko. Zdravstveni minister naj bi postal Tino Sorge, Jens Spahn, ki je ta resor vodil v zadnji vladi Angele Merkel, pa naj bi prevzel vodenje največje skupne poslanske skupine CDU/CSU.
Kljub volilnemu porazu dobra bera za socialdemokrate
CSU je dobila tri ministrstva - notranje zadeve, raziskave in kmetijstvo. Notranji minister naj bi postal Alexander Dobrindt. Socialdemokratom je pripadlo sedem ministrstev, kar je glede na slab volilni rezultat - najslabši v več kot stotih letih - presenečenje oziroma posledica dobrih pogajanj za resorje. Vodili bodo ministrstva za finance, obrambo, delo, pravosodje, okolje, infrastrukturo in razvoj. Finančno ministrstvo naj bi prevzel sovodja Lars Klingbeil, Boris Pistorius naj bi ostal obrambni minister, prav tako naj bi Svenja Schulze ostala ministrica za razvoj. Nekdanja predsednica bundestaga Bärbel Bas naj bi prevzela resor za delo. Pravosodna ministrica naj bi postala nekdanja sodnica Sonja Eichwede. Usoda sovodje Saskie Esken še ni jasna. Mediji pišejo, da bi lahko ostala brez ministrskega položaja, grozila naj bi ji bila tudi zamenjava s čela stranke. V novi vladi ne bo odhajajočega kanclerja Olafa Scholza, ki je že na volilni večer rekel, da v Merzevi vladi ne bo sodeloval.
Uradno bo koalicijski trojček oziroma dvojček ministrska imena predstavil šele po potrditvi koalicijske pogodbe. Kot pišejo nemški mediji, morda šele po potrditvi Merza za kanclerja v bundestagu. Zatorej so pri imenih še možne spremembe.
Prvi padec cen po petih mesecih
Cene pri proizvajalcih so se v Nemčiji marca v medletni primerjavi znižale za 0,2 odstotka, kar je prvi padec po lanskem oktobru. Razlog so nižje cene energentov, je včeraj objavil nemški statistični urad Destatis. Analitiki so pričakovali 0,4-odstotno rast, potem ko je bila februarja 0,7-odstotna. Marčno znižanje cen pri proizvajalcih so povzročile cene energentov, ki so se v medletni primerjavi znižale za 3,6 odstotka. V primerjavi s februarjem so se cene pri proizvajalcih znižale za 0,7 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več kot februarja. (dpa)




