Na Poljskem bo v nedeljo drugi krog predsedniških volitev. Trenutnemu predsedniku Andrzeju Dudi se izteka mandat in ne more več kandidirati. Okoli 29 milijonov Poljakov bo izbiralo med županom Varšave Rafalom Trzaskowskim in Karolom Nawrockim. Trzaskowski je kandidat vladajoče koalicije pod vodstvom Državljanske platforme premierja Donalda Tuska. Velja za proevropskega kandidata. Med letoma 2009 in 2013 je bil evropski poslanec v največji skupini Evropske ljudske stranke (EPP). Nato se je vrnil v poljsko politiko in bil eno leto minister za digitalizacijo. 2018 je bil izvoljen za župana Varšave. Velja za progresivnega politika in se predstavlja kot sredinski politik, čeprav je platforma, ki ga podpira desnosredinska. V prvem krogu je osvojil 31 odstotkov glasov. Kandidiral pa je že na prejšnjih predsedniških volitvah leta 2020 in v drugem krogu dosegel 49 odstotkov. Duda je osvojil 51 odstotkov.
Po podpori Nawrocki v rahli prednosti
Njegov protikandidat, Karol Nawrocki, je v prvem krogu dobil okoli 30 odstotkov. Čeprav se predstavlja kot krščanski kandidat in se ima za predstavnika širokega patriotskega tabora, za njim stoji skrajno desna stranka Zakon in pravičnost (PiS). Stranka nekdanjega poljskega premierja Jaroslawa Kaczynskega je bila v zadnjih letih na oblasti med letoma 2015 in 2023, ko je Tusk, povratnik v poljsko politiko, s svojo platformo na parlamentarnih volitvah osvojil parlamentarno večino in sestavil vlado. Kandidat PiS je na zadnjih dveh predsedniških volitvah bil Duda.
Nawrocki je zgodovinar, ki je raziskoval delovanje opozicije in organiziranega kriminala na Poljskem v času komunizma. Kot pravijo poljski analitiki, bo v drugem krogu računal predvsem na glasove skrajno desnega volilnega telesa. V prvem krogu je bil na tretjem mestu Slawomir Mentzen, kandidat skrajno desne Konfederacije, na čigar glasove računa Nawrocki.
V predvolilnih soočenjih je Nawrocki napovedal, da bi kot predsednik z vetom blokiral zakonodajo, s katero bi vlada višala davke, omejila svobodo govora ali ratificirala morebitno članstvo Ukrajine v zvezi Nato. Tovrstne blokade zakonodaje s pomočjo pravice do veta so doslej predstavljale ključno težavo za Tuskovo koalicijo. Odhajajoči predsednik Duda je namreč z vetom redno blokiral zakonodajne predloge in druge ukrepe vlade, ki se je zato večkrat znašla v sporu z njim.
Oba želita pritegniti mlade volivce
Trzaskowski, kot poročajo poljski osrednji mediji, pred drugim krogom lovi ravnovesje med desnico in levico. Zagovarja namreč konservativna stališča, obenem pa želi pritegniti levosredinske in leve volivce, saj je edina ovira pred skrajno desnico. Javnomnenjske raziskave kažejo, da sta kandidata skoraj povsem izenačena. Oba beležita podporo približno 46 odstotkov vprašanih, ki se bodo udeležili volitev.
Oba ciljata na podporo mladih
Vprašanja se postavljajo tudi glede podpore mladih, na katere ciljata oba kandidata. Trzaskowski jih skuša pritegniti z napovedmi progresivnih politik, vendar statistika po poročanju medijev kaže, da je več kot 36 odstotkov volivcev v starostni skupini med 18 in 29 let v prvem krogu podprlo Mentzna, še približno 20 odstotkov pa kandidata levice Adriana Zandberga. Mladi na Poljskem tako očitno zavračajo uveljavljeno politiko, ki jo predstavljata stranki Državljanska platforma in PiS. Oba kandidata sta v nedeljo v Varšavi tudi organizirala shoda z več deset tisoč udeleženci, na katerih sta izpostavila različni viziji prihodnosti za Poljsko.
Polarizacija političnega in medijskega prostora
Ključne teme predvolilne kampanje so bile sicer varnost in obramba, zunanja politika in mednarodne povezave, ter migracije in ugodnosti za priseljence - zlasti številne Ukrajince, ki so po začetku ruske invazije februarja 2022 množično pribežali na Poljsko. Državna ureditev Poljske je podobna Sloveniji. Predsednik ima petletni mandat, izvoljen je lahko največ dvakrat.
Kampanja je minila v luči močne polarizacije. Trzaskowski se predstavlja kot zagovornik transparentnosti in demokratičnih vrednot, medtem ko Nawrocki izpostavlja nacionalno identiteto in konservativne vrednote. Medijska krajina je razdeljena, pri čemer so nekatere medijske hiše bolj naklonjene enemu ali drugemu kandidatu, kar vpliva na javno mnenje in zaupanje volivcev.
