Kijev zanikal navedbe o odgovornosti za sabotaže na plinovodu Severni tok

STA
15.08.2024 16:39

Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Po navedbah časnika naj bi operacijo najprej odobril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Reuters

Sabotaže plinovodov Severni tok v Baltskem morju leta 2022 je odobril Kijev, danes poroča časnik Wall Street Journal. Po navedbah časnika naj bi operacijo najprej odobril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki jo je nato poskusil preklicati, vendar neuspešno. V Kijevu so navedbe odločno zavrnili kot "popoln nesmisel".

Operacijo naj bi financiral zasebni kapital, njeno izvedbo je nadzoroval pozneje odstavljeni in nato odlikovani nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni.

"Vpletenost Ukrajine v eksplozije na Severnem toku je popoln nesmisel. Takšna dejanja za Ukrajino niso imela nobenega smisla," pa je danes poudaril svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak.

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra 2022 potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da so puščanje povzročile podvodne eksplozije. Švedska je med preiskavo našla sledi eksploziva in potrdila, da so bile eksplozije namerna dejanja.

V sredo je nemško tožilstvo izdalo nalog za aretacijo ukrajinskega državljana v povezavi s sabotažami plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju septembra 2022. V okviru nemške preiskave eksplozij plinovodov sta bila sicer identificirana še dva ukrajinska potapljača.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta