V Severni Koreji so nedavno sprejeli radikalni zakon, s katerim bi radi zatrli vse vrste tujih vplivov. Zakon namreč predvideva stroge kazni za vse, ki bi jih ujeli pri gledanju tujih filmov, nošenju oblačil tujih znamk in celo pri uporabi slenga.
Yoon Mi So je za televizijo BBC povedala, da je bila stara enajst let, ko je prvič videla, kako so nekega moškega usmrtili samo zato, ker si je ogledal južnokorejski film. Njegovo usmrtitev je morala gledati vsa soseska. Tiste, ki je niso, so označili za izdajalce. "Spomnim se, da so moškemu zavezali oči. Po obrazu so mu polzele solze. Zame je bilo to zelo travmatično. Preveza, ki so mu jo dali čez oči, je bila popolnoma premočena od njegovih solz. Nato so ga privezali ob kol in ga ustrelili."
Predstavljajte si, da ste ves čas v karanteni, da nimate dostopa do interneta in družbenih omrežij, da lahko spremljate le strogo cenzurirane programe državne televizije, na katerih vidite in slišite samo tisto, kar želijo voditelji države. Natanko tako je videti življenje v Severni Koreji. Zdaj se je njen voditelj Kim Jong Un odločil stvari še dodatno zaostriti in je sprejel novi zakon proti "reakcionarnemu razmišljanju". V skladu s tem zakonom grozi odslej vsem, pri katerih bodo odkrili večje količine južnokorejskih, ameriških ali japonskih filmov, smrtna kazen. Tiste, ki jih bodo ujeli pri gledanju teh filmov, bodo za petnajst let poslali v kazensko taborišče.
Zakon pa se ne nanaša samo na to, kaj ljudje gledajo. Kim Jong Un je v svojem nedavnem pismu, objavljenem v državnih medijih, severnokorejsko Ligo mladih pozval, naj si prizadeva pri mladih zatreti "odvratno, individualistično, antisocialistično vedenje". Preprečil bi rad govorjenje v tujih jezikih ter nošenje tujih pričesk in oblačil, saj gre po njegovih besedah za "nevarne strupe". Dnevnik NK, seulski spletni časopis z viri v Severni Koreji, je poročal, da so tri najstnike že poslali na prevzgojni tabor, ker so se postrigli tako, kot so postriženi njihovi idoli, K-pop glasbeniki, in nosili hlače, odrezane tik nad gležnji.
Severnokorejski voditelj je torej v vojni, v kateri pa ne uporablja jedrskega orožja. Po besedah analitikov si prizadeva na tak način preprečiti, da bi imeli prebivalci Severne Koreje dostop do informacij iz tujine, zlasti ker življenje v državi postaja vse bolj neznosno. Na milijone Severnih Korejcev menda strada. Kim Jong Un bi rad zagotovil, da bodo še naprej izpostavljeni skrbno zasnovani državni propagandi in da z gledanjem razkošnih tujih filmov ne bi imeli vpogleda v to, kakšno je denimo življenje v Seulu, enem najbogatejših azijskih mest.
Severna Koreja je danes bolj kot kadar koli odrezana od zunanjega sveta, potem ko so severnokorejske oblasti v okviru prizadevanj za zajezitev pandemije covida-19 zapečatile državne meje. Dobav ključnih dobrin iz sosednje Kitajske skorajda ni bilo. Čeprav se to zdaj postopoma spreminja, je uvoz še vedno močno omejen. Ta prostovoljna samoizolacija je še dodatno poslabšala razmere v državi, kjer ves denar porabijo za financiranje jedrskih ambicij režima.
Namen novega zakona je po besedah Lee Sang Yonga, glavnega urednika dnevnika NK, razbliniti sanje in očaranost mladih ljudi nad življenjem v Južni Koreji in drugod v svetu. Režim je prepričan, da bi v državi zavladal duh uporništva, če bi imeli ljudje priložnost spoznavati tuje kulture. Poleg tega v zakonu piše, da je lahko, če pri kršenju zakona ujamejo delavca, kaznovan tudi njegov delodajalec ali pa denimo starši problematičnega otroka. Severnokorejski režim tudi v tem primeru agresivno spodbuja ljudi, da nadzirajo drug drugega.
