Ko postane največja evropska sila nervozna: Pozivi h koncu pravice do veta v EU

Nemški zunanji minister Heiko Maas se zavzema za ukinitev pravice do veta posameznih držav članic Evropske unije, saj da sedemindvajseterice ne sme hromiti ena sama država. "Ne moremo biti več talci tistih, ki paralizirajo evropsko zunanjo politiko s svojimi veti," je ta teden dejal Maas pred tujimi veleposlaniki, akreditiranimi v Berlinu, je poročala britanska tiskovna agencija Reuters. Tiste, ki to počnejo, je obtožil, da se igrajo z evropskim povezovanjem. "Zato povem povsem odkrito - veto je treba odpraviti, četudi to pomeni, da smo lahko tudi mi preglasovani," je dejal vodja nemške diplomacije, ki pa nobene države ni omenil poimensko, kot je opazila francoska tiskovna agencija AFP.

​​Blokade iz Budimpešte

Madžarska je nedavno blokirala zunanjepolitični izjavi EU o Hongkongu in bližnjevzhodnem konfliktu, ob tem spominja slovenska tiskovna agencija STA. Toda četudi Maas v svojem predlogu ni omenil nobene države, pa je bil prejšnji teden izrecno do Madžarske kritičen državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Miguel Berger. "Madžarska je znova blokirala izjavo EU - o Hongkongu. Pred tremi tedni je bil Bližnji vzhod. Skupna zunanja in varnostna politika ne more delovati na podlagi politike blokiranja. Potrebujemo resno razpravo o načinih za upravljanje različnih mnenj, vključno z glasovanjem s kvalificirano večino," je zapisal na twitterju. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je sredi maja kritiziral "enostransko" izjavo EU o bližnjevzhodnem konfliktu, v kateri so njegovi evropski kolegi pozvali k prekinitvi ognja med Izraelom in Palestinci.

Ob Maasovem predlogu pa se je zdaj oglasil tudi madžarski premier Viktor Orban, rekoč, da je evropska levica, ki jo vodi nemška levica, napadla Madžarsko, ker je zavrnila svoj podpis na "nedosledni in frivolni deklaraciji o Hongkongu". Orban je na svoji uradni spletni strani zapisal še, da "take deklaracije EU spreminjajo v bednega papirnatega tigra" in da je treba "postavljaškim deklaracijam iz Bruslja narediti konec, ker delajo EU smešno". Dodal je tudi, da se tako obuja politika in kultura hladne vojne in da o zunanji politiki EU ne bi smeli odločati birokrati v Bruslju, kar je letelo na visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Josepa Borrella. Vsekakor bo Madžarska še naprej izvajala pravice, ki jih ji zagotavljajo temeljne pogodbe EU, je pristavil Orban.

​​Vzhodno odpiranje

Bruseljski spletni časnik Politico je Orbanov odziv imenoval za odkrito posmehovanje Nemčiji. Navaja, da Orban s kitajskim predsednikom Xi Jingpingom goji močan osebni odnos, Madžarska pa je v zadnjem desetletju v skladu s svojo politiko vzhodnega odpiranja utrdila vezi ne le s Kitajsko, pač pa tudi z Uzbekistanom in Azerbajdžanom. Vse prisrčnejši postajajo tudi odnosi Madžarske z Rusijo, kar pri evropskih zaveznikih in v zvezi Nato vzbuja vse več nelagodja. Toda pretirano prijateljevanje s Kitajsko je začelo motiti tudi Madžare same, čeprav jih je bilo kar nekaj proti covidu-19 cepljenih s kitajskim cepivom Sinopharm, ki ga v drugih državah članicah EU ni, ker ga Evropska agencija za zdravila - EMA (še) ni odobrila. Prejšnji teden je tako deset tisoč ljudi pod vodstvom opozicijskega župana Gergelya Karacsonya protestiralo v Budimpešti, kjer se je Orban namenil zgraditi veliki študentski kampus za univerzo Fudan iz Šanghaja. In to potem, ko je iz Madžarske pred časom izgnal Sorosevo Srednjeevropsko univerzo, češ da je tujek. A tukaj se je konec minulega tedna zgodil nepričakovan preobrat, saj je šef Orbanovega kabineta Gergely Gulyas sporočil, da bodo o tej gradnji, vredni menda 1,5 milijarde evrov, Budimpeščani lahko odločili na referendumu.

Reuters še poroča, da je Madžarska minuli mesec tudi zavrnila ratifikacijo novega trgovinskega in razvojnega sporazuma z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami. Medtem nemški dnevnik Süddeutshe Zeitung piše, da je Maasu tega madžarskega soliranja preprosto dovolj. Časnik navaja državnega sekretarja Bergerja. Ta je prepričan, da bo tema o večinskem odločanju postala osrednja točka diskusij na Konferenci o prihodnosti Evrope, ki že poteka in je tudi ena od prioritetnih nalog slovenskega polletnega predsedovanja Svetu EU. Berger ob tem še svari pred Evropo dveh hitrosti, ki da bo EU razbila prej kot pa nemara razlike v migracijski politiki.