(KOMENTAR) Pravica

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
22.11.2024 06:00

Pravica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu bo prišla počasi, če sploh. Zlasti, ker ima Izrael močnega zaveznika v ZDA.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Poslopje Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu
EPA

Če je sploh še ostala vsaj trohica pravice na tem podivjanem svetu, je moralo priti do tega, da je Mednarodno kazensko sodišče, ICC, v Haagu izdalo priporne naloge za osumljene vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu na Bližnjem vzhodu. Na spisku so zgolj trije: izraelski premier Benjamin Netanjahu in njegov donedavni obrambni minister Joav Galant ter vodja oboroženega krila islamističnega gibanja Hamas Mohamed Deif. O slednjem sicer Izrael trdi, da ga je bil ubil že sredi julija. Kakor še dva Hamasovca, ki sta se sprva znašla na spisku tožilca Karima Khana, a je ICC zahtevi za njuno aretacijo umaknil, ker pač nista več živa. Priporni nalog za Deifa pa je izdal, saj palestinska stran njegove smrti ni potrdila. Vsi trije so (bili) obtoženi za vojne zločine in zločine proti človeštvu ob vpadu Hamasa v Izrael 7. oktobra lani.

ICC pa je naloga za priprtje obeh visokih izraelskih politikov izdal za domnevne vojne zločine, storjene od 8. oktobra lani do 24. maja letos. To ne pomeni, da se zločini Izraelcev v Gazi in morebiti tudi v vojni proti Hezbolahu v Libanonu niso dogajali tudi po tem datumu. Gre za to, da je Khan aretacije zahteval že maja. Sodni panel ICC je potreboval kar šest mesecev in en dan za izdajo zahtevanih pripornih nalogov. Kritikom ni ušlo, da je ICC nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina marca lani izdal le mesec po tem, ko ga je Khan obtožil domnevnih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida v Ukrajini. Vendar naj bi postopek tekel počasi zavoljo upravičenih razlogov. Šlo je tudi za menjavo, zaradi česar je Izrael podvomil o nepristranskosti nove slovenske sodnice Beti Hohler v panelu. Kajti prišla je prav iz urada tožilca. Že prej je Izrael zavlačeval z uradnim ugovorom zoper tožilca, ki so mu tudi želeli naprtiti preiskavo domnevne spolne zlorabe.

Glede na vse te poskuse Izraelu očitno ni vseeno, čeprav sodišča sploh ne priznava. Ukrepe ICC skuša očrniti, da gre za "antisemitzem". Netanjahu je že dejal, da vojne v Gazi - kjer je palestinskim civilistom poleg tega, da jih njegova vojska neusmiljeno pobija, odrekel dostop do humanitarne pomoči, vode, hrane, medicinskih pripomočkov in zdravil - ne bo končal. Češ, najprej mora v "samoobrambi" uničiti Hamas. Tega pa uničuje tako, da vodi genocidno vojno. Tudi to, da ICC Izralecev ni zmogel obtožiti genocida, na žalost priča o dvojnih vatlih v mednarodni skupnosti.

Pa vendar, kot je dejal nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk: "Izdaja nalogov izraža življenjsko moč mednarodnega prava." Pravica, če sploh, bo prišla počasi. Zlasti, ker ima Izrael močnega zaveznika v ZDA, katerih predstavniki bi se tudi že zdavnaj morali znajti na zatožni klopi ICC.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta