(KOMENTAR) Vučić in Orban sta mahala v prazno. In razbila konkurenco

Težko si je iz glave izbrisati posnetek, ki je pred dnevi zaokrožil po družbenih omrežjih. Nekaj dni pred volitvami sta srbski predsednik Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban slovesno odprla prvi odsek hitre proge, ki naj bi nekoč povezovala Beograd in Budimpešto. Vsi mediji so bili polni posnetkov nasmejanih državnikov s skoraj vseh možnih zornih kotov, potem pa je nekdo objavil tudi kratek video obeh, kako mahata skozi okno vagona. Le zorni kot je bil napačen: mimo so švigale železniške postaje, igrišča, a vlaku ni pomahal nihče. Vučić in Orban sta mahala v prazno.

Toda z dovolj močno medijsko zaslombo se dobijo volitve, to sta vedela oba in v nedeljo zmagala. Ne samo porazila, razbila sta konkurenco. V Srbiji proti Vučiću in njegovim naprednjakom itak nihče ni imel možnosti, opozicija je bila razsekana na množico strančic, mikrokoalicij in gibanj. Na Madžarskem se je opozicija prvič povezala, a politično povsem raznobarvna, od skrajne levice do skrajne desnice, je lahko postavila en sam programski cilj: zrušiti Orbana in njegovo stranko Fidesz. Kar je bilo več kot očitno premalo, da bi lahko dobila kaj drugega kot tretjino glasov.

Orban in Vučić sta politična brata dvojčka. Oba sta že dolgo neprekinjeno na oblasti, desetletje ali več, in sta v tem času državi ukrojila po svoje, si prilagodila in podredila vse družbene (pod)sisteme ter kapitalske vzvode moči. Predvsem, kar je v predvolilnem času najpomembneje, pa sta si podjarmila medije, zlasti javne in zasebne televizije, ki so v obeh državah ključni vir informacij. Analize so pokazale, da sta zase in svoji stranki uzurpirala vsaj štiri petine programskega časa, opoziciji pa milostno prepustila drobtinice.

Toda skupnega imata še več. Praktično edina v Evropi kljub napadu na Ukrajino podpirata ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ko so Madžari in Srbi v nedeljo obkrožali imena na glasovnicah, so se odločali tudi med proevropsko in prorusko prihodnostjo svoje države. Madžari, ki so donedavnega Ruse oziroma Sovjete zaradi dolgoletne okupacije sovražili bolj kot kogarkoli na svetu, so se očitno odločili za poceni nafto in plin, Srbi so imeli v panslovanskem bratstvu lažjo nalogo. Izbrali so pač zavezništvo, za katero menijo, da jim bo prineslo geostrateške koristi. Tudi to je demokracija; četudi je že zdavnaj prešla v mehko avtokracijo.

Srednjeročno pa se lahko ta volilni izid državama vrne kot bumerang. In ju zadene v čelo. Madžarska že dolgo velja za najtežavnejšo državo znotraj EU, zaradi kršitev vladavine prava in drugih neevropskih početij Orbanovega kroga ji že leta grozijo sankcije, vključno z blokado evropskih proračunskih sredstev za okrevanje, in proruska politika jih vodi še bližje k temu. Orban se na to požvižga. Ko je v volilni noči zmagoslavno dejal, da se njegova prepričljiva zmaga vidi z Lune in gotovo tudi iz Bruslja, je poslal več kot jasno sporočilo. Le da ni povedal, da Luna ne daje milijard evrov. Vučić, ki je doslej spretno krmaril med odkrito proruskimi stališči in približevanjem EU, pa tudi ne bo več mogel dolgo koketirati tako z Moskvo kot Brusljem. Politična realnost je takšna, da se bo treba odločiti.