Koronavirus ni vplival na vpise otrok k slovenščini

Iz Kulturnega društva Člen sedem za avstrijsko Štajersko - Pavlove hiše smo dobili preglednico oziroma listo vpisov k pouku slovenščine na šolah v tej južni avstrijski zvezni deželi. Letos je vpisanih k pouku slovenščine 450 otrok. To je nekoliko manj kakor lani, ko jih je bilo 474, a več kot predlani, ko jih je bilo 438. Vendarle od šolskega leta, to je 2004/05, ko je bila ta možnost na šolah ponujena prvič in se je tedaj prijavilo 199 otrok, vpis k slovenščini na daljši rok raste. Od prejšnjega torka imajo zavoljo drugega vala pandemije covida-19 sicer v Avstriji tudi na najnižjih stopnjah, to je v ljudskih šolah, pouk na daljavo. Tako po večini pri njih sedaj poteka tudi pouk slovenščine.

V evropskem projektu

Pogovarjali smo se s predsednico društva Susanne Weitlaner: "Ne bi rekla, da je letošnja nekoliko nižja številka posledica pandemije novega koronavirusa. Pri teh vpisih je bilo zmeraj neko nihanje. Lani smo pač imeli rekorden vpis, ki je presegel tistega iz šolskega leta 2012/13, ko je bilo vpisov 458. Vzroke, zakaj je tako, bi težko izluščila. Kar je morda letos vredno posebne omembe, je, da Ljudska šola v Ratschendorfu/Račji vasi sodeluje v evropskem projektu, kjer so k pouku slovenščine vključili vseh več kot 20 otrok prvega razreda in jih staršem k tem uram ni treba posebej prijavljati. Teh otrok v statistiki nismo zajeli. Podoben projekt teče v Eibiswaldu/Ivniku, kjer se slovensko uči 77 otrok. Te pa že štejemo v naši statistiki."

Predsednica razloži, kakšen status ima dodatno učenje slovenščine na pretežno ljudskih šolah: "Povsod drugod se otroci slovensko učijo fakultativno, razen ko gre za obvezni izbirni predmet. Ampak tako je le v treh šolah: na Zvezni gimnaziji v avstrijski Radgoni, pri meni na Višji zvezni šoli za gozdarstvo v Brucku an der Mur in na novi srednji šoli v Ehrenhausnu/Ernovžu. Drugače je to prostovoljni pouk slovenščine, ki ga otroci oziroma straši izberejo v družbi zborovskega petja in nogometa. Ko gre za neobvezni predmet, ocen ni, če pa je to prosti predmet, otroci dobijo oceno."

Ni še kontinuitete

Sicer je bil pouk slovenščine letos ponujen v sedmih okrajih, izvaja se v petih. To so okraji Leibnitz/Lipnica, Radkersburg/Radgona, Deutschlandsberg/Lonč, Bruck an der Mur in Gradec. Skupaj ima slovenščino 14 ljudskih šol, štiri nove srednje šole in še HBLA - Višja zvezna šola za gozdarstvo v Brucku an der Mur z 12 prijavami ter BORG - Višja zvezna gimnazija v Radgoni s 50 prijavljenimi, ki pa so vsi dijaki iz Slovenije.

Še zmeraj na avstrijskem Štajerskem manjka možnost nadaljevanja učenja slovenščine po zaključku ljudske šole. "Vsaj v avstrijski Radgoni bi to zlahka izvedli, saj imajo v mestu vse šolske tipe, se pravi od vrtca do višje stopnje gimnazije. Na ljudski šoli tako slovenščina je ponujena in tudi vrtec ima povezave v tem smislu s sosednjo slovensko Gornjo Radgono. Na novi srednji šoli pa slovenščine nimajo. Še zmeraj nam je težko prodreti s to zamislijo. Je pa društvo letos ponudilo tedensko uro slovenščine za vrtce v Gradcu. Otroci, stari od tri do šest let, se z jezikom seznanijo med igro. Ko smo razpošiljali vabila za vpis teh otrok, me je neka mama vprašala, ali bi kaj podobnega lahko imeli tudi pri avstrijski Radgoni, mogoče v naši Pavlovi hiši. Bi, sem rekla, če bo dovolj prijav, vendar sem jo tudi prosila, naj tako pobudo starši sprožijo še v domačem vrtcu," pove Weitlanerjeva.

Slovenščina kot materinščina

Dragocen je pouk slovenščine v graški šoli St. Andrä, kjer že od leta 2012 poteka kot pouk materinščine zavoljo mnogih priseljencev iz Slovenije in tudi koroških Slovencev. Letos je vpisanih 25 otrok, ki jih učiteljica Tatjana Vučajnk deli na na začetno in nadaljevalno skupino. Vanju za tri ure pouka tedensko prihajajo otroci iz vsega mesta. Zato jih morajo starši v šolo St. Andrä, ki je sicer v središču Gradca, posebej voziti. Na tej šoli se še 14 otrok slovensko uči kot tuji jezik.

Susanne Weitlaner je izpostavila projekt Steiermark-Štajerska, ki ga pri izobraževalni direkciji v Gradcu vodi Maria Pichlbauer, na slovenski strani pa Roman Gruden z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: "Projekt pospešuje sodelovanje šol čez državno mejo na Štajerskem. Sodelovanje se je že dobro razširilo, je del Erasmusovih projektov. Otroci gredo enkrat na leto na tematsko srečanje različnih šol, nato pa šole po navadi obdržijo stike. Učenci oziroma razredi se medsebojno obiskujejo ali gredo skupaj na kakšen izlet in podobno. Na pobudo društva se ob teh stikih učenci iz Avstrije seznanijo tudi s slovenščino. Na slovenski strani je to malo drugače, ker se v šolah na Štajerskem otroci večinoma z nemščino že srečajo."