Kurzeve rabote sprožile politično krizo v Avstriji. Kako situacijo komentira Angelika Mlinar?

Po preiskavah zavoljo suma korupcije na sedežu vladajoče Ljudske stranke (ÖVP), v uradu kanclerja Sebastiana Kurza in na finančnem ministrstvu v Avstriji ugibajo o morebitnem padcu Kurzeve koalicijske vlade med njegovo ÖVP in Zelenimi. V torek bo na to temo sklicana izredna seja parlamenta. Zadnja dva dni so potekali mrzlični pogovori, tudi pri predsedniku republike Alexandru Van der Bellnu, kako naprej. Kajti opozicija grozi z nezaupnico, pri manjši koalicijski partnerici, stranki Zelenih, pa so podvomili o "Kurzevi sposobnosti vodenja vlade", kot se glasi sporočilo iz urada podkanclerja in prvega moža Zelenih Wernerja Koglerja. Tudi Zeleni te dni opravljajo pogovore z vsemi parlamentarnimi strankami, saj da je treba poskrbeti za "stabilnost in red", zato se želijo o nadaljnjih potezah posvetovati z drugimi poslanskimi skupinami. "Imamo skupno odgovornost do naše države," so poudarili. Dodajajo, da to še ne pomeni, da bodo vlado tudi že zapustili. Medtem se je v četrtek zvečer pred sedežem ÖVP na Dunaju po oceni policije zbralo okoli 2500 demonstrantov in glasno, vendar mirno zahtevalo Kurzev odstop.

Pri predsedniku Van der Bellnu so se na pogovorih poleg Koglerja že zvrstili tudi Kurz pa vodja socialdemokratov (SPÖ) Pamela Rendi-Wagner in včeraj še vodji stranke Neos Beate Meinl-Reisinger in svobodnjakov (FPÖ) Herbert Kickl. Do sinoči iz predsednikovega urada sporočila za javnost o dosežkih pogovorov še ni bilo. So pa opozicijske stranke SPÖ, Neos in FPÖ že vložile zahtevo za sklic izredne seje parlamenta, saj da so očitki na račun Kurza, ÖVP in kanclerjevih najožjih sodelavcev zelo hudi in brez primere v drugi republiki. Zahtevajo, da Kurz pred poslanci odgovarja za svoja dejanja, obenem ga pozivajo k odstopu. Če tega ne bo storil, napovedujejo vložitev nezaupnice. A nezaupnica bi uspela le, če bi jo podprl tudi del poslancev Zelenih, saj opozicija sama nima dovolj glasov.

Pogovarjali smo se z nekdanjo predsednico Neosa Angeliko Mlinar: "Opozicija se želi izogniti predčasnim volitvam, saj menimo, da čas za volilni boj ni primeren, pa tudi ljudje si novih volitev ne želijo. Zato se pogajamo o tem, da bi kancler odstopil in bi vlado naprej v isti sestavi vodil kdo drug. Toda ÖVP se je zabarikadirala okoli Kurza in verjetno iz tega ne bo nič. Zato potekajo tudi pogovori o tako imenovani koncentracijski vladi, v kateri bi bile vse parlamentarne stranke razen ÖVP." Torej vlada kot nekakšna vladna zmes tudi s svobodnjaki? "Da, res je imeti vlado s svobodnjaki problematično, toda sedanji položaj je nemogoč. Republika je v resni krizi," nam je po telefonu odgovorila Mlinarjeva.

Kurz se torej ne da. Vztraja, da je nedolžen, ter želi nadaljevati koalicijo z Zelenimi, ki pa da se morajo odločiti za naslednjo potezo. "Stojimo za to vlado in vladnim programom," je dejal kancler in dodal, da je sicer tudi sprejemljivo, da Zeleni v parlamentu poiščejo drugo večino, če si ne želijo dosedanjega sodelovanja. Sedanja ministrica za ustavna vprašanja Karoline Edtstadler je medtem zavrnila medijske napovedi, da bi prav ona utegnila naslediti Kurza na kanclerskem mestu.

Sum korupcije je v povezavi z objavo do vlade in ÖVP prijaznih reklam in anket v medijih, predvsem v časniku Österreich, za katere je od leta 2016 odteklo okoli 1,3 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Kurz naj bi bil osumljen kot sostorilec. A očitke tožilstva zavrača: "Tekstovna sporočila so vzeli iz konteksta in jih napačno prikazali!"

Kurz je na čelu avstrijske vlade v drugem mandatu od januarja 2020. Med prvim mandatom je njegova vlada s svobodnjaki (FPÖ) razpadla zaradi afere Ibiza, ko je bil tedanji vodja FPÖ Heinz-Christian Strache na tem španskem otoku ujet pri nagovarjanju h korupciji.