"Ne gre za ukinitev letenja, predvsem pa ne želimo zmanjšanja pravične mobilnosti in dostopa vseh ljudi do potovanj," poudari okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein, ki pri fundaciji Umanotera vodi projekt Leto brez leta. Kampanja ne poziva zgolj k 365 dnem brez letenja, ampak želi skupaj z drugimi mednarodnimi kampanjami in pobudami sprožiti nov premislek tako o rasti števila letalskih potovanj kot o izvzetosti letalskega sektorja iz kakršnegakoli pravičnega sistema obdavčitve. "Ni davka na letalsko gorivo, kerozin, za letalske vozovnice, ni davka na dodano vrednost niti ni pravične obdavčitve onesnaževanja, ki ga letalski leti povzročajo," opiše okoljski ekonomist trenutno stanje v EU. To je rezultat dolgoletnih lobiranj in vkopanih interesov industrij, povezanih z letalstvom.
Kje so železniške povezave?
Lani je skupina študentov in študentk začela zbirati podpise v okviru evropske državljanske iniciative. Pobuda Fairosene zahteva od Komisije EU, da zagotovi pravično obdavčitev letalskega goriva in letalskih storitev. Novembra so se temu pozivu pridružili tudi finančni ministri devetih EU-članic, a med ministri Belgije, Bolgarije, Danske, Francije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske in Švedske slovenskega ministra Andreja Bertonclja ni bilo.
Letalstvo je vir 5 odstotkov vseh toplogrednih
plinov, navaja lansko poročilo Od-rast letalstva (Degrowth of Aviation).
V zadnjih petih letih so se izpusti CO2, vezani na lete znotraj EU, povečali za 26,3 odstotka.
Globalni izpusti CO2 so se med letoma 1990 in 2010 povečali za četrtino, izpusti CO2 iz letalske industrije pa za 70 odstotkov.
Po podatkih avstrijske okoljske agencije ima letenje v primerjavi z železniškim prometom 73-krat večji ogljični odtis za potnika na prepotovani kilometer.
Ob več letih za višjo trošarino
"Glavni problem so nepotrebni poleti na kratkih razdaljah, ki niso ključnega pomena niti zaradi delovnih obveznosti ljudi," pravi Sonnenschein. Pojasni, da so najpogostejši leti v Evropi potovanja, ki bi se brez težav lahko preusmerila na železnice. Potencial za spremembe je izjemen, opozori in s tem poudari, da slovenske oblasti ponovno zamujajo priložnost. Vlado so že večkrat pozvali, naj bolj odločno nameni sredstva, tudi iz podnebnega sklada, za posodobitev in dograditev železniške infrastrukture. Doda še, da je cilj kampanje Leto brez leta poleg sprememb pri posameznikih, ki imajo omejen domet, odpreti javno razpravo in graditi na sistemskih ukrepih, ki bodo zagotovili lažjo in cenejšo uporabo železniškega prometa ter realnejšo ceno letenja. Poleg učinkovitega davka na luksuz, ki bi zajel tudi zasebna letala, predlagajo odločno progresiven sistem dajatev. "Če letiš enkrat letno, plačaš določene trošarine. Če letiš dvakrat, bi morala biti višina trošarin za drugo potovanje že dvakrat višja, za tretje potovanje z letalom trikrat višja in tako naprej," opiše visoko ceno, ki jo zdaj plačujemo zgolj z vse hujšimi posledicami okoljske in podnebne krize. "Ohraniti želimo mobilnost, a sedanji sistem kratkih poletov je absurden. Sheme, ki ljudi vzpodbujajo, da pred koncem leta potujejo z letali zgolj, da izkoristijo ugodnosti, ki jim jih ponujajo letalske družbe, bi bilo treba prepovedati," izriše sistem, ki v vseh pogledih favorizira rast letalske industrije. Vplivi te na okolje in podnebje so daleč najbolj negativni v vsem prometnem sektorju.
