Vojislav Bercko
Številni evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu kritizirali sporni madžarski zakon, ki po oceni Evropske komisije diskriminira osebe LGBTIQ, torej istospolno in drugače spolno usmerjene. Vprašanje pravic oseb LGBTIQ na Madžarskem je zaznamovalo že junijski vrh EU, o katerem so včeraj razpravljali evropski poslanci. Več virov je tedaj poročalo, da sta Madžarski v bran stopili le Slovenija in Poljska, vsi drugi so izražali zaskrbljenost.
Evropska unija je zaradi Madžarske vse bolj razklana
Varovanje temeljnih vrednot EU
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem znova poudarila, da bo komisija za zavarovanje temeljnih vrednot unije uporabila vse vzvode, ki jih ima kot varuhinja pogodb EU, če Madžarska ne bo umaknila spornega zakona. Pri tem je izpostavila tudi mehanizem pogojevanja izkoriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki naj bi ga začela uporabljati jeseni, in pomen ustrezne zaščite evropskih sredstev za okrevanje. Ni pa potrdila torkovega poročanja nemških medijev, da komisija še ni pripravljena podati pozitivne ocene za madžarski načrt za okrevanje zaradi nezadostnih zagotovil o zaščiti pred zlorabo sredstev. V komisiji sicer uradno pravijo, da ocena načrta še poteka in v tej fazi ne morejo podati nobene predhodne ocene.
Evropski poslanec iz liberalnih vrst Guy Verhofstadt je bil v povezavi s tem kritičen, češ da mora komisija, ne pa mediji, sporočati takšne odločitve. Ob tem je komisijo pozval k pojasnilom. Podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova, ki je v tistem delu razprave zastopala komisijo, pa mu je odgovorila, da komisija postopka še ni končala in da nemški mediji niso imeli prav. Spomnila je tudi, da končno odločitev o nacionalnem načrtu za okrevanje sprejmejo članice EU s kvalificirano večino.
Potrebno je soglasje
Proces po 7. členu pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot, je tako v primeru Poljske kot Madžarske že leta v zastoju, saj med članicami ni zadostne podpore kakršnemu koli premiku. Za sankcije je sicer potrebno soglasje, ki ga zaradi vzajemne podpore med Budimpešto in Varšavo ni mogoče doseči, pa tudi nekatere druge članice temu niso naklonjene.
Zunanji minister Slovenije, ki trenutno predseduje Svetu EU, Anže Logar, je včeraj v odziv na kritike glede nedejavnosti v tem procesu spomnil, da je unija postopek v primeru Poljske (glede nespoštovanja vladavine prava) sprožila decembra 2017 in da so se od takrat zvrstila štiri zaslišanja, tri v letu 2018 in eno junija letos, vmes pa je bilo sedem predsedstev. V primeru Madžarske pa se je postopek začel septembra 2018 in od takrat so bila tri zaslišanja, dve v letu 2019 in eno junija letos. Izpostavil je tudi, da zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče izvajati zaslišanj. Ob tem je dejal, da sicer ne more prejudicirati dejavnosti v prihodnjih šestih mesecih, a da zaslišanje v okviru 7. člena je na preliminarnem dnevnem redu slovenskega predsedstva.
Številni evropski poslanci iz večine političnih skupin v parlamentu so bili sicer zelo kritični do spornega madžarskega zakona, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA), liberalci in zeleni pa izpostavljajo tudi, da je treba jasno povezati spoštovanje vladavine prava z dostopom Madžarske do evropskih sredstev. Vodja liberalne skupine Renew Dacian Ciolos je tako opozoril, da komisija ne bi smela odobriti madžarskega načrta za okrevanje, dokler madžarski premier Viktor Orban ne izpolni vrste pogojev. Vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber pa je poudaril, da je madžarski zakon sramota, in napovedal, da bodo v EPP podprli skupno resolucijo, ki naj bi jo sprejeli na tem zasedanju. Voditeljica socialdemokratov S&D Iratxe Garcia Perez je pozvala k jasnemu odzivu na dogajanje na Madžarskem, češ da je "treba preiti od odzivanja k ukrepanju", ter opozorila na podobne težnje na Poljskem in tudi v Sloveniji. Madžarski zakon so podprli edino v skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID), kjer menijo, da je odziv unije na ta zakon "proti pedofiliji" škandalozen, saj da želi Madžarska zgolj obvarovati otroke pred propagando vse bolj agresivne skupnosti LGBTIQ. V evroskeptični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa so bili kritični, češ da je bila razprava "osredotočena na Madžarsko, ne pa na resna vprašanja".
Z oglasi do volivcev
Toda madžarski premier Orban izziva Evropsko unijo že dolgo. Nedavno je sprožil evropski spor, ko je objavil svojih sedem tez o rekonstrukciji EU. Da ne bi bile spregledane, je to skušal publicirati v obliki oglasov v številnih medijih. Tako je avstrijski časnik Die Presse včeraj objavil celostranski plačani oglas, v katerem predstavlja svoje videnje prihodnosti EU in zahteva "ponovno vzpostavitev evropske demokracije" ter svari pred množičnim priseljevanjem in pandemijami. Oglas je sporen, med mediji, ki so ga objavili, so bili francoski Le Figaro, nemški Bild, španski ABC, danski Jyllands-Posten, češka Mlada fronta Dnes, hrvaški Večernji list in zdaj tudi avstrijski Die Presse. Po drugi strani so številni evropski časniki objavo zavrnili, saj da ne želijo dajati medijskega prostora politiku, ki krši človekove pravice in svobodo medijev. Tako so se med drugim odločili - in to tudi javno sporočili - švedski Dagens Nyheter, več belgijskih časnikov in malteški Times of Malta.
Prepoved oglasov
Viktor Orban ves čas zavrača možnost, da bi umaknil zakon, ki za mladoletne prepoveduje izobraževalne programe in vsebine o homoseksualnosti in transseksualnosti. Poudarja, da ne gre za zakon o homoseksualcih, ampak o pravicah otrok in staršev.
Zakon prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje na temo LGBT. Leta 2019 je vladajočo stranko razburil oglas Coca-Cole, ki je spodbujal strpnost do gejev. "Za zagotovitev zaščite pravic otrok pornografija in vsebine, ki prikazujejo spolnost za lastne namene ali spodbujajo odklon od spolne identitete, spremembo spola ali homoseksualnost, ne smejo biti na voljo osebam, mlajšim od 18 let," piše v besedilu zakona. Pouk spolne vzgoje ne sme biti namenjen spodbujanju ločevanja med spoloma, spremembe spola ali homoseksualnosti, dodajajo v zakonu.
Orban sicer v oglasu svojo vizijo prihodnosti EU strne v sedmih točkah. V njih zavrača "evropski imperij" oziroma superdržavo, ki jo, ne da bi jim kdorkoli dal dovoljenje za to, gradijo v Bruslju. "Vrniti moramo evropsko demokracijo in okrepiti vlogo nacionalnih parlamentov, medtem ko se je Evropski parlament izkazal za slepo ulico, saj zastopa le lastne ideološke in institucionalne interese," je zapisal madžarski premier. Sledita še njegova ocena, da je evropska integracija sredstvo in ne sama sebi namen, ter poziv, da se iz temeljnih pogodb EU izbriše cilj vse tesneje povezane unije narodov Evrope. Moč evropski integraciji po mnenju Orbana dajejo skupni gospodarski uspehi, in če države skupaj ne morejo biti uspešnejše, kot je lahko vsaka posebej, potem to pač pomeni konec EU.
Orban poleg tega zavrača "outsourcing" pravne države na "podizvajalce" ter meni, da morajo odločitve sprejemati izvoljeni voditelji držav, ne pa mednarodne nevladne organizacije. Za prihodnje desetletje napoveduje obdobje nevarnih izzivov z množičnimi migracijami in pandemijami na čelu. V zadnji, sedmi točki poziva še k članstvu Srbije v EU.
