Manj kot teden do volitev v Nemčiji: Olaf Scholz se je utrdil v vodstvu

Tretje in zadnje soočenje glavnih kandidatov za naslednico nemške kanclerke Angele Merkel, poimenovan triel ali po naše troboj, je potekalo minulo nedeljo zvečer. Soočenje med socialdemokratom (SPD) Olafom Scholzem, krščanskim demokratom (CDU) Arminom Laschetom in Analenno Baerbock iz Zelenih so pripravile zasebne televizije Pro7, Kabel1 in SAT1. Pred parlamentarnimi volitvami v nedeljo, 26. septembra, se sicer vsi glavni kandidati parlamentarnih strank soočijo še zadnjič, in to na javnih televizijah ZDF in ARD v četrtek zvečer.

Scholz bolj priljubljen od stranke

Če je verjeti anketi po oddaji z 2291 vprašanimi volilnimi upravičenci priznanega inštituta Forsa, je bil tudi v zadnjem trielu najbolj prepričljiv sedanji finančni minister Scholz. Namerili so mu 42 odstotkov podpore in prepričljivo prednost pred Laschetom s 27 odstotki in Baerbockovo s 25 odstotki. Na dodatno vprašanje, komu od treh kandidatov najbolj verjamete, je bil s 37 odstotki spredaj spet Scholz. Je pa Baerbockova z 29 odstotki na drugem mestu prehitela Lascheta, ki je zbral 28 odstotkov. V Forsi so izide pokomentirali z izrazom, da je Scholz še "utrdil prednost". Stranke si sicer po zadnji javnomnenjski raziskavi delijo te številke: SPD 25 odstotkov, CDU/CSU 22 in Zeleni 16.

Glavne teme triela so bile kot v minulih dveh trobojih socialna pravičnost, boj zoper podnebne spremembe, digitalizacija Nemčije, pandemija koronavirusa in priseljevanje. Zunanja politika ali vsaj evropska politika sta imeli obrobno ali celo nikakršno vlogo. Po poročanju slovenske tiskovne agencije STA so na to ogorčeno opozorili predvsem privrženci Zelenih. "Celotna Evropa je zazrta v volitve bundestaga, nemška volilna kampanja pa ni zazrta v Evropo," je na twitterju zapisal evropski poslanec Zelenih Sven Giegold in to označil kot "sramoto za največjo državo EU".

Proti obveznemu cepljenju

Glede pandemije je bila v ospredju kampanja cepljenja. Kandidati so se strinjali, da bi morali cepljenje pospešiti. Slišali smo, da je precepljenih le 63 odstotkov Nemcev, kar je precej manj kot na sosednjem Danskem. Tam je delež čez 80-odstoten in država si že privošči ukinjanje protipandemičnih ukrepov, je poudaril Scholz. Laschet in Baerbockova sta se izrekla proti obveznemu cepljenju in poudarila, da šole morajo ostati odprte.

Že pri uvodni temi o socialni politiki so udarila na plano različna stališča kandidatov, predvsem pri predlogu SPD in tudi Zelenih, da se minimalna urna delovna postavka v Nemčiji dvigne z 8,5 evra bruto na 12 evrov. Od tega bi po Scholzu imelo korist kar deset milijonov Nemcev. Laschet je ugovarjal, da bi morali o tem odločati socialni partnerji, torej sindikati in delodajalci: "Ne pa, da o tem odločamo v parlamentu." Laschet je tudi odločno zagovarjal znižanje davkov za najbogatejše. Scholz in Baerbockova sta mu dokazovala, da jih je treba zvišati. Vendar po Laschetu bogati ustvarjajo nova delovna mesta, brezposelnost pa revščino le povečuje. A Baerbockova je opozorila, da mnogi, predvsem na vzhodu Nemčije in številne ženske, niso zaposleni v poklicih, zavezanih sistemu minimalne plače.

Kot so povzeli na spletni strani ZDF, je bil Laschet v tem delu triela spravljivejši pa tudi bolj oseben, ko je pripovedoval, kako je družina njegovega očeta rudarja s štirimi otroki morala velikokrat biti varčna. Baerbockova ga je pri tej temi večkrat ostro napadla. Scholz pa da ni delal napak in je Baerbockovo podprl. ZDF je v tem videl signal za možno rdeče-zeleno vladno koalicijo.

Pri boju proti podnebnim spremembam je Laschet je obžaloval, da se je Nemčija nemara prehitro odločila za izstop iz jedrske energije. Zato bo morala dlje ostati z veliko bolj nesnažnim premogom. Vsekakor se je zavzel za pospešitev izkoriščanja obnovljivih virov energije "na evropski ravni", da bi se Nemčija lahko od premoga poslovila prej kot leta 2038. Baerbockova je rekla, da ta načrt CDU/CSU in SPD pomeni, da Nemčija ne bo izpolnila ciljev pariške konference.

Trije ključni ukrepi

Ob koncu soočenja je trojica dobila nalogo izpostaviti tri ključne ukrepe prvega leta morebitnega vladnega mandata. Scholz je izbral zvišanje minimalne plače, stabilizacijo pokojninskega sistema in bistveno okrepitev obnovljivih virov energije. SPD se namreč skuša predstaviti kot bolj zelena, socialno pravična in v prihodnost usmerjena od CDU/CSU, s katero je zdaj v vladni koaliciji. Laschet je dejal, da bi se kot kancler zavzemal za "povezanost Evrope v teh težkih časih", za "podnebno nevtralno industrijo" in "gospodarsko močno državo" ter za krepitev notranje varnosti. Tudi sicer pogosto opozarja na nevarnost terorizma in organiziranega kriminala ter poudarja uspehe svoje politike ničelne tolerance do kriminala pri vodenju Severnega Porenja-Vestfalije. Baerbockova pa bi naredila konec stari nemški navadi, da "pri podnebnih izzivih ukrepajo napol". Prioriteta njene domače politike bi bili otroci in družine, zunanje politike pa "človekove pravice".

Nemški mediji, kot denimo Deutsche Welle, poročajo, da je bil tarča napadov Baerbockove skoraj izključno Laschet. Kar da pomeni vse bolj očitno zbliževanje Zelenih s SPD.