Asef Sadeh je 33-letni Iranec, ki živi in dela v Mariboru in ki se je te dni protestno ostrigel zavoljo nasilja nad ženskami v njegovi stari domovini. Svoje dejanje je objavil na internetu, na spletni strani Iranske mednarodne televizije, ki oddaja iz tujine, iz Londona. Imajo 146 milijonov sledilcev.
V Slovenijo je pripadnik naroda Gilaki s severozahoda Irana prišel kot begunec leta 2016. "V strogem smislu sicer nisem politični begunec. Pobegnil sem, ker je Iran muslimanska republika, torej verska, klerikalna država, jaz pa nisem več verjel. Postal sem ateist in na instagramu sem objavljal te teme. sem že 55 tisoč sledilcev. Postalo je nevarno. V Iranu nihče ne sme biti nevernik. Kazen za to je smrt, eksekucija z obešenjem. V Iranu te zmeraj sprašujejo, katere vere si. To te vprašajo, ko greš v šolo ali ko iščeš zaposlitev, ko greš delat, ob vsaki priložnosti."
Lažne vesti policije
Ob najnovejših iranskih protestih se je Asef Sadeh torej solidariziral z ženskim odporom: "Ženske v Iranu preganja moralna policija, če niso oblečene po strogih zapovedih mul. Kot veste, so najprej 16. septembra v Teheranu ubili 22-letno Kurdinjo Mahso Amini, ker naj ne bi bila pravilno pokrita s hidžabom, češ da so ji izpod te rute štrleli prameni las. Mnogi smo si v Iranu in v tujini v njen spomin ostrigli lase. V Iranu je veliko policij. Ena je verska, moralna policija. Njeni mladi pripadniki sicer niso oboroženi, vendar po ulicah patruljirajo s kombijem in prežijo na vsako versko nespodobnost. Zato preverjajo oblačila. Ko so Mahso prijeli, se je aretaciji uprla in pri tem padla po tleh. Z glavo je udarila ob pločnik in zakrvavela. Brat je takoj zahteval, da jo odpeljejo v bolnišnico. Vendar policija tega ni storila. Odpeljali so jo na policijsko postajo, kjer se je zgrudila in nato umrla, kljub temu da so jo takrat odpeljali v bolnišnico. Ves dogodek so rekonstruirali naši hekerji, ki so tudi vdrli v policijska poročila in posnetke tega prijetja. Policija je nato sporočala lažne vesti. Tudi to, da je Mahsa umrla, ker je že pri osmih letih prestala operacijo na glavi. A je njen oče dejal, da nikoli ni imela operacije, sploh nikoli niti ni bila v bolnišnici. V protestih, ki so se sprožili po vsem Iranu, je policija v mestu Karadž ubila še eno dekle, 21-letno Hadis Nadžafi. Njen posnetek, ko si pred policijskim kordonom naredi čop, je postal ikoničen. Tudi za ta dogodek je režim rekel, da gre za izmišljotino. Toda njeni sorodniki so prišli pred kamere in povedali, da je umrla, ker so jo šestkrat ustrelili v prsi."
Sadeh pove, da informacije iz Irana spremlja po spletu, toda zadnjih 14 dni je režim zelo omejil dostop. "Že več kot deset dni ne morem po WhatsAppu poklicati družine. Prekinjen je tudi stik z mojimi številnimi prijatelji in prijateljicami, ki me obveščajo o dogajanju." Sogovornika izzovemo s vprašanjem, ali se bo spričo punta režim spremenil ali bo šel do konca. "Bojim se, da bo šel do konca. Toda blizu je tudi njegov konec." Zakaj? "Glejte, iranska revolucija se je zgodila pred 43 leti. Prvi večji protest je bil nato čez devet let. Drugi protest je bil leta 2009, takrat zaradi predsednika Ahmadinedžada. Tedaj je tudi slovenski filozof Slavoj Žižek stopil na stran iranskih ljudi. Tretji protest se je zgodil 2019, nato spet leta 2020, ko je režim na ulicah ubil kar 1500 ljudi. Protest je bil spet lani in letos znova. Torej, režim se že vsako leto sooča z množičnimi demonstracijami in protesti. Zato menim, da je njegov konec blizu. Ljudi je vse manj strah, novo pa je, da so tokrat glavne protestnice ženske. Šole v Iranu so ločene po spolu. Fantje in deklice ne hodijo skupaj v šolo, ženske pa zdaj ugotavljajo, zakaj je tako. Tako je, da med spoloma ne bi bilo solidarnosti. Ženske so učili, da ne smejo same na ulico brez moškega spremstva. Zdaj so na proteste šle same in moški so se jim pridružili. Toda vodje ostajajo ženske. In to je zdaj tudi največji protest od revolucije v Iranu. Zgodil se je v 150 mestih in traja že dva tedna." Skupno število žrtev ni znano, ameriška televizija CBS je poročala o 83 smrtnih žrtvah do sobote.
Biznis nad vsem
Kaj pa Sadeh meni o slovenski diplomaciji, ki često obiskuje Iran in vselej vzame s seboj tudi veliko ekipo gospodarstvenikov. "Dober teden nazaj je bil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron pri iranskem ultrakonservativnem predsedniku Ebrahimu Raisiju. Seveda zavoljo energentov, pa čeprav je režim na ulicah že ubijal ljudi. Zaradi nafte in plina zahodnjaki pozabijo na človekove pravice. Minuli teden, kolikor vem, je le nemško zunanje ministrstvo iranskega veleposlanika v Berlinu klicalo na zagovor, kaj se dogaja v Iranu, koliko ljudi je umrlo in zakaj. Ampak drugi hodijo v Iran, tudi Borut Pahor je bil v Teheranu pred šestimi leti, in ne postavljajo takšnih vprašanj, ker seveda gre za biznis." "Pravijo sicer, kakšna katastrofa so talibani v Afganistanu. Res je, talibani so oboroženi, toda ob protestih žensk streljajo v zrak. V Iranu pa policija strelja v ljudi," doda ogorčeno.
O iskanju novega sporazuma z Iranom o neširjenju jedrskega orožja, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump razdrl, Asef Sadeh nima dobrega mnenja. "Denar od prodaje nafte in plina gre režimu za vojsko, ljudje od tega nimajo nič. Zdaj režim energentov ne more izvažati." Omeni sicer, da je en evro danes vreden 30 tisoč rialov: "Ko sem še živel v Iranu, leta 2015, si za en evro plačal le 5000 rialov." Zakaj je ambicija iranskega režima narediti atomsko bombo? "Hja, skoraj vse države okoli Irana že imajo atomsko bombo: Pakistan, Indija, Rusija in tudi Izrael. Če torej že vsi imajo atomsko orožje, ga lahko ima tudi Iran. Najrajši bi seveda videl, da ga nima nihče. Atomsko orožje je imela tudi Ukrajina, pa se mu je morala odpovedati in kaj se je zgodilo? Vojna! Iran pa več kot sto petdeset let ni začel vojne. V osemdesetih letih pa je Irak napadel Iran. Iran bo samo zaradi Izraela hotel narediti atomsko bombo v nekaj mesecih. Pomaga pa mu Severna Koreja."
Asef Sadeh se sicer ne boji, da bi kdo v Iranu nadlegoval njegovo družino, ker v tujini govori za medije. "Moja družina se za politiko ne zanima. Mogoče bi bilo nevarno, če bi vedeli za moj točen naslov. Toda iranska novinarka Masih Alinedžad v ZDA je pred dvema letoma pozvala k akciji Bela sreda. Ob sredah gredo ženske v Iranu na ulice brez hidžaba in imajo v obleki kakšen beli kos. Moja mama je srečna s hidžabom, moja nečakinja, ki je mlada, pa ga noče. Zakaj bi ji kdo zapovedal, kaj mora obleči? No, medtem je policija v Iranu zaprla brata te novinarke. Še zmeraj je v zaporu, ker režim zahteva, naj pride v Iran, pa ji bodo brata spustili. Včasih pa ti ne dovolijo, da delaš, če imaš koga v tujini."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
