Mehki trebuh zveze Nato

Zakaj ima rusko mesto Kaliningrad, ki letno komajda doprinese en odstotek k ruskemu bruto domačemu proizvodu, tako veliko vojaško in politično moč?
Vsako učinkovito politično in vojaško zavezništvo mora poznati svoje najšibkejše vezi in že vnaprej predvideti krizo. To velja še posebej za Rusijo, zvezo Nato in vmesno 65 kilometrov široko ozemeljsko grlo, ki je na jugovzhodu omejeno z nemirno Belorusijo, na severozahodu z ruskim Kaliningradom in tako velja za Natovo najbolj ranljivo točko na njegovem vzhodnem robu.
Pogovarjali smo se z Miho Šlebirjem, mladim raziskovalcem na Obramboslovnem raziskovalnem centru, ki je preučil spreminjajočo se geopolitično sliko glavnega mesta ruske eksklave Kaliningrad, obdane s Poljsko, Litvo in Baltskim morjem. To najzahodnejše ozemlje Rusije, po površini nekoliko manjše od Slovenije, državi po eni strani zagotavlja dodatno strateško globino za obrambo države, po drugi pa bi ob morebitni eskalaciji nasilja lahko služilo kot izhodišče za napad na vzhodno krilo Nata. Kakšne so napovedi in kaj - v primeru krize - preostane Natu?

Tri Natove članice bi lahko postale izolirane od sveta

V primeru spora med Rusijo in Natom bi lahko ruska vojska - ki deluje iz kaliningrajske eksklave in Belorusije - poskusila zapreti tako imenovani koridor Suwalki in onesposobiti Nato kot garant varnosti za tri baltske članice - Litvo, Latvijo in Estonijo. Zato ima ruska vojaška prisotnost v Kaliningradu močan simbolni pomen, posebno za rusko manjšino, ki živi v baltskih državah, ocenjuje Miha Šlebir s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, in poudarja, da gre zlasti za vojaški in simbolni pomen Kaliningrada, ki je mnogo večji od ekonomskega.

Slabši scenarij za Rusijo

Za baltske države bi bil eden od slabših scenarijev, da bi ob zaostrovanju razmer Nato zamudil z odzivom. Če bi ob morebitnih nejasnih razmerah na terenu Severnoatlantski svet, glavni politični organ zveze Nato, okleval z aktivacijo petega člena Severnoatlantske pogodbe (ki govori, da oboroženi napad na eno ali več pogodbenic šteje za napad na vse pogodbenice), bi lahko Rusija prevzela pobudo na bojišču in okupirala obsežno območje. "Ker geografske danosti omogočajo tudi lažje dovajanje okrepitev iz Rusije in Zahodne Evrope, bi Rusija, vsaj kratkoročno, še dodatno okrepila svoj položaj. Toda tu smo pri izbruhu vojne, ki si je, verjamem, nihče zares ne želi," pojasnjuje Šlebir. Doda, da bi se bila Rusija pri eskalaciji konflikta lahko pripravljena ustaviti že prej, kajti če bi prišlo do neustreznega odziva zveze Nato, bi to diskreditiralo zavezništvo, medtem ko bi bil dosežen učinek na politični ravni lahko ugodnejši in dolgotrajnejši, kot če bi izbruhnila vojne. Natu tako preostane lovljenje ravnotežja, saj mora do Rusije delovati odvračalno, a še vedno spravljivo. Reagirati mora na provokacije, okrepiti zavezništvo z Belorusijo, hkrati pa ne sme dopustiti eskalacije nasilja.

O vojaških kapacitetah obeh strani

Glede na razprostrtost koridorja Suwalki preko državne meje je tudi njegova obramba razpeta med poljske in litovske oborožene sile. Pri obrambi v primeru kopenskega napada bi uvodoma najpomembnejšo vlogo odigrali poljska 15. mehanizirana brigada in litovska mehanizirana brigada Železni volk. "Od januarja letos sta obe enoti združeni pod okriljem Natove Večnacionalne divizije severovzhod, obe brigadi pa sta okrepljeni tudi s po enim mednarodnim bataljonom, ki deluje v okviru že omenjene Natove misije Okrepljena prednja prisotnost. Varovanje zračnega prostora nad koridorjem zagotavljata poljsko letalstvo in Natova misija varovanja zračnega prostora," pojasnjuje Šlebir. Dopolni, da ima Rusija, ko govorimo o silah za bojevanje, v Kaliningradu nameščen 11. korpus kopenske vojske, 336. brigado mornariške pehote in specialne sile. Bojno podporo zagotavljajo raketne enote, oborožene s sodobnimi sistemi zemlja-zrak (S-300, S-400), zemlja-morje (K-300P) in zemlja-zemlja (Iskander), in letalske sile.
Rusija bi morala del sil nameniti tudi za zaščito eksklave, a je vprašanje, ali bi lahko dosegla lokalno premoč v razmerju sil vsaj tri proti ena. Možnosti za ruski uspeh bi se povečale z ruskim presenečenjem (hitrim delovanjem) ali če bi pri napadu sodelovala tudi Belorusija, s čimer bi bil možen koncentrični napad z dveh smeri. "Posebna pozornost je vsekakor potrebna ob večjih vojaških vajah, saj jih je Rusija v preteklosti že uporabila za maskirano koncentracijo sil pred posredovanjem v Gruziji in Ukrajini," zaključi sogovornik z Obramboslovnega raziskovalnega centra.