Milan Kučan o poskusih demontaže BiH in obisku Milorada Dodika pri Janezu Janši: Državljanov Bosne pa nihče nič ne vpraša

Milana Kučana je vlada Boruta Pahorja leta 2010 imenovala za svojega posebnega poročevalca o Bosni in Hercegovini (BiH). Nekdanji slovenski predsednik se še zmeraj zanima za BiH. Poklicali smo ga, da nam pove svoje videnje tega, kako se je ta država po poročilu novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta znašla v eksistenčni krizi. Povedano na kratko, Schmidt je v nedavnem poročilu ocenil, da je grožnja daytonskemu mirovnemu sporazumu in celovitosti BiH velika, kot še ni bila. Kot posebej nevarno je izpostavil Dodikovo grožnjo o umiku srbskih enot iz bosanske vojske in vzpostavitev posebne srbske vojske. To je opredelil kot odcepitev brez uradne razglasitve odcepitve.{infobox-quote_full}179947{/infobox-quote_full}

Razpad po mirni poti ni mogoč

"Z oceno, da je BiH v eksistenčni krizi, se strinjam. Vendar v tej krizi država ni od danes oziroma od trenutka, ko je Schmidt vanjo prišel za visokega predstavnika. To stanje namreč traja že dlje časa. Kar se je s Schmidtovim poročilom zgodilo v Varnostnem svetu (Schmidt poročila zavoljo blokade Rusije ni mogel prebrati, op. bj), je zame samo argument, da si BiH delijo raznorazne politične sile. Ali če rečem natančneje, druge države. In to na tak način, kot da ta država še najmanj pripada državljanom BiH. Videti je, kot da imajo drugi do nje več pravic, saj si jo lastijo bolj kot njeni lastni državljani. Njih pa nihče ne vpraša nič. Kolikor se pogovarjajo, se pogovarjajo s političnimi elitami, pa naj bo to z enimi v Carigradu oziroma v Ankari, z drugimi v Moskvi ali pa v Beogradu, s tretjimi spet prek Zagreba. Vse to je ilustracija tega, kar pravim, da stanje eksistenčnega vprašanja BiH traja že dlje."

Ampak, morda laično, se zdi, da se je to zaostrilo šele z ukrepi prejšnjega visokega predstavnika Valentina Inzka. Ta je poleti izkoristil bonska pooblastila in prepovedal zanikanje genocida v državi. Kajti tedaj je šef Republike srbske Milorad Dodik umaknil svoje ljudi iz skupnih državnih institucij, grozi z umikom Srbov iz skupne armade, želi etnično čisto policijo v svoji entiteti in podobno. Je Dodik prelil kapljo čez rob?

"To je zgolj neka zunanja manifestacija tega, o čemer govorim. Vsakemu visokemu predstavniku so itak vselej nasprotovali. Ve se, kdo. Ne osporava mu samo politična elita Republike srbske, ampak tudi Rusija in še kdo. Kajti on je zadnja varovalka pred tem, da bi se ta država razletela in bi ob tem celo obnovila vojne aktivnosti, ker takšen razpad po mirni poti ni mogoč. Ko je prejšnji visoki predstavnik, naš avstrijski rojak Inzko začel uveljavljati bonska pooblastila, je postal dejansko moteč. Prej je bil morda samo latentno moteč, ker je sploh obstajal. Še bolj moteč je novi visoki predstavnik, ki je s preteklimi dogajanji neobremenjen, ker ni bil vpleten. Zato je lahko na dogajanje pogledal objektivno in opozoril mednarodno javnost in zlasti tiste, ki so odgovorni za BiH, da se v njej dogajajo zelo nevarni procesi, ki lahko pripeljejo do razpada države in tudi do vojne."{infobox-gray}179948{/infobox-gray}

Sprejem v EU ne bi rešil ničesar

Ob predsedovanju Slovenije EU slišimo, naj se Zahodni Balkan skupaj z BiH čim prej sprejeme v EU. Je to rešitev, kaj torej lahko Zahod oziroma EU stori v tej bosanski krizi? Ali sploh ima interes?

"O tem, kako bi EU morala imeti interes, je škoda izgubljati besede. Na deklarativni ravni je to dejstvo že dostikrat ponovljeno, a s konkretnimi ravnanji nepodkrepljeno. Čimprejšnji sprejem v EU pomeni tempirano bombo in kup nerešenih problemov. Vse, kar je treba storiti v BiH, bi EU morala in bi lahko naredila pred sprejemom. Tako bi normalno državo, ki bi funkcionirala, sprejela po kriterijih, ki za članstvo veljajo. Sam sprejem ne reši ničesar. Navsezadnje tudi sprejem Hrvaške v odnosih s Slovenijo ni rešil ničesar."{api_embed_photo}726174{/api_embed_photo}

Milorad Dodik se je, značilno, te dni sestal z dvema evropskima suverenistoma, Viktorjem Orbanom in Janezom Janšo. Kaj nam ti Dodikovi obiski povedo, še posebej ker se je po teh sestankih Dodik predstavljal za največjega branilca daytonskega sporazuma, ki je BiH prinesel mir?

"No, seveda je to njegova interpretacija daytonskega sporazuma. Ni pa on tisti, ki je poklican za tolmačenje sporazuma. To so države, ki kot podpisnice sporazuma jamčijo za njegovo veljavnost. Dodikove sestanke razumem kot dokazovanje, kdo vse so njegovi zavezniki. Čeprav menim, da v Ljubljani podpore za svoje prizadevanje ni dobil, ne glede, da me nekoliko moti ta formulacija o enakih vatlih za vse. Ne vem namreč, kaj naj bi to v kontekstu odnosov med narodi BiH lahko pomenilo. Je pa dejstvo: če bi bila Dodik in srbski predsednik Aleksandar Vučić že v EU, bi to bilo povečalo število suverenistov in ustvarilo tudi drugačno razmerje moči v njej."