Morje v Pacifiku narašča hitreje od globalnega povprečja. Nekatera ozemlja lahko ocean preplavi že v treh desetletjih

STA, Va
27.08.2024 08:50

Globalne izpuste bi morali do leta 2035 znižati za 60 odstotkov. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je na srečanju voditeljev Oceanije svet pozval k ukrepanju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres
Reuters

Gladina morja v jugozahodnem Pacifiku narašča hitreje od globalnega povprečja, je na tihomorskem otočju Tonga opozoril Antonio Guterres. Na srečanju voditeljev Oceanije je zato svet pozval k ukrepanju, saj da toplogredni plini, ki večinoma nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, "kuhajo naš planet", piše britanski BBC.

Tradicionalno srečanje voditeljev 18 tihomorskih držav in ozemelj, vključno z Avstralijo in Novo Zelandijo, tudi letos zaznamuje vprašanje podnebnih sprememb. Naraščanje morske gladine namreč za številne otoke in tam živeče skupnosti pomeni neposredno nevarnost.

Nova raziskava Svetovne meteorološke organizacije (WMO) kaže, da je morska gladina v zadnjih 30 letih v nekaterih delih Oceanije narasla za 15 centimetrov, kar je bistveno več od svetovnega povprečja, ki znaša 9,4 centimetra. Za nekatera ozemlja, kot je polinezijski Tuvalu, to pomeni, da bi jih lahko ocean v celoti preplavil že v naslednjih treh desetletjih.

Spremembe ekosistemov z nepredvidljivimi posledicami

Izgorevanje fosilnih goriv pa ne prispeva le k taljenju ledu na obeh polih in s tem naraščanju gladine morja, pač pa Oceaniji grozi tudi segrevanje in zakisljevanje morja. Slednje je posledica vse večje količine ogljikovega dioksida, ki ga absorbira ocean, in vodi k spremembam ekosistemov z nepredvidljivimi posledicami.

Na sklepe raziskav je na Tongi opozoril tudi Guterres in ob grožnji "svetovne katastrofe" izdal globalni poziv k ukrepanju. Kot je povedal, toplogredni plini kuhajo naš planet, zaradi česar moramo globalne izpuste do konca desetletja znižati za 43 odstotkov v primerjavi z letom 2019, do leta 2035 pa za 60 odstotkov. V lanskem letu so globalni izpusti zrasli za en odstotek.

Generalni sekretar ZN je odgovornost ukrepanja ob tem dejstvu naložil državam članicam skupine G20, ki prispevajo 80 odstotkov vseh globalnih izpustov.

Med te najrazvitejše države spada tudi Avstralija, ki pa se kljub neposredni bližini tihomorskih sosed v bližnji prihodnosti ni pripravljena odreči pridobivanju in uporabi plina, še navaja BBC.

Oceanija je po Guterresovih besedah najranljivejše območje na svetu, a naraščanje gladine morja ogroža vse. "Če rešimo Pacifik, rešimo sebe," je sklenil prvi mož svetovne organizacije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta