Na volitvah v Estoniji izbira med bolj ali manj protirusko vlado

Skoraj 870 tisoč estonskih volilnih upravičencev bo to nedeljo izbiralo nov parlament. V primeru Estonije ne moremo preprosto reči, da bodo šli na volišča, saj bodo mnogi udobno ostali doma. A vseeno volili; Estonija je namreč kmalu po prelomu tisočletja kot prva država na svetu uvedla možnost tako imenovanih e-volitev, torej preko interneta. Državljani so možnost pograbili z obema rokama in ji, kot mnogim drugim storitvam na daljavo, povsem zaupajo. Na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2019 je preko interneta volila kar četrtina od skoraj 70 odstotkov volilnih upravičencev, ki so oddali svoj glas, in letos naj bi se ta delež še povečal.

Glede razmerja moči v 101-sedežnem parlamentu tudi po nedelji ni pričakovati kaj posebej novega. Javnomnenjske raziskave kažejo na ponovno zmago Reformistične stranke premierke Kaje Kallas, ki naj bi osvojila okoli 30 odstotkov glasov. V vzponu so sicer skrajni desničarji iz Konservativne ljudske stranke Estonije (EKRE), ki jim ankete pripisujejo okoli 19 odstotkov, na tretjem mestu pa naj bi s 16 odstotki osvojenih glasov pristala Stranka centra, ki se vse od osamosvojitve Estonije z reformisti sicer menjuje na prvem mestu in sestavlja vlado. V parlament naj bi se uvrstile še tri stranke in morda bo prav od njih odvisno sestavljanje nove vlade.

Kaja Kallas, 45-letna nekdanja odvetnica, ima s političnim kupčkanjem že kar nekaj izkušenj. Po zmagi reformistov pred štirimi leti je šla v vlado z levosredinsko Stranko centra, a vladna koalicija je lani poleti razpadla in zadnjih osem mesecev je manjšinska vlada sestavljena iz reformistov, Socialnih demokratov in skrajno desne stranke Isamaa. Obe stranki naj bi se zanesljivo uvrstili v parlament, vprašanje pa je, ali bodo s Kallasovo, ki ostaja daleč najbolj priljubljena političarka v Estoniji, zbrali dovolj mandatov za sestavo vlade. Na drugi strani se obeta morebitna koalicija konservativcev in centristov s pomočjo katere od naštetih manjših strank.

Volitve v Estoniji bo, verjetno najbolj od vseh po začetku lanskega leta, zaznamovala ruska agresija na Ukrajino. Estonija velja poleg Poljske za najbolj ostro kritičarko ruskega režima v Evropski uniji, glede na BDP pa prispeva največ pomoči, zlasti v orožju, od vseh evropskih držav razen Velike Britanije. Kaja Kallas, ki ji je bila politika položena v zibelko (njen praded je bil eden tvorcev estonske neodvisnosti, oče pa predsednik vlade), zmeraj poziva k še ostrejšim sankcijam proti Rusiji in večji pomoči Ukrajini. "Moja mama je bila stara komaj šest let, ko so jo v živinskem vagonu skupaj z drugimi odpeljali v Sibirijo," je povedala v Evropskem parlamentu marca lani, kmalu po začetku vojne. "Mirno lahko rečem, da imamo Estonci izkušnje z Rusijo in te skušamo deliti z Evropsko unijo vse od vstopa vanjo." Estonija se je sicer EU pridružila leta 2004 skupaj s Slovenijo in odtlej je tudi v zvezi Nato. Skoraj četrtina prebivalcev Estonije je sicer Rusov, a mnogi med njimi ne podpirajo politike Vladimirja Putina. Trenja nastajajo predvsem glede uporabe ruščine v šolah.

Tudi če bi novo vlado sestavljala stranka EKRE in bi premier postal njen 46-letni voditelj Martin Helme, se estonska politika glede Rusije verjetno ne bi dosti spremenila, morda bi pošiljala v Ukrajino manj orožja, saj Helme trdi, da so estonska vojaška skladišča prazna in je s tem ogrožena njena lastna obramba. Spremenila pa bi se politika do EU, saj velja EKRE za izrazito evroskeptično stranko in je že leta 2019 napovedala referendum o članstvu v uniji v primeru zmage.