Na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju so v poznih jutranjih urah po lokalnem času v nadaljevanju plenarne seje potrdili nov dogovor, na podlagi katerega bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard dolarjev letne pomoči za podnebne ukrepe. Najranljivejše države niso mogle skrivati razočaranja.
Nadaljevanje nočne plenarne seje se je začelo ob pol enih zjutraj po lokalnem času, do dokončne potrditve dogovorov v zgodnjih jutranjih urah pa je predsedujoči COP29 Muhtar Babajev sejo večkrat prekinil. Na vidno utrujenih obrazih delegatov, ki so med plenarnim zasedanjem še vedno popravljali zadnje besedilo, je bilo ob tem mogoče zaznati izraze zmedenosti.
Potrjeni dokumenti zaključnega besedila med drugim vsebujejo poziv vsem akterjem, da sodelujejo pri izpolnitvi širšega finančnega cilja v višini 1300 milijard dolarjev do leta 2035, ki bi vključeval financiranje iz različnih javnih in zasebnih virov. Čeprav ne širi kroga držav donatork, za kar so se zavzemale bogate države z državami EU na čelu, pa večja gospodarstva v vzponu, kot so Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države, spodbuja k temu, da same in na prostovoljni bazi prispevajo k uresničitvi cilja.
Končni dokument o finančnem cilju večkrat omenja tudi najbolj ranljive države, vključno z "obravnavo ukrepov za povečanje financiranja" za njih, hkrati pa vsebuje tudi določilo, da je treba financiranje zagotoviti skupaj s "pomembnim in ambicioznim" zmanjšanjem emisij in ukrepi prilagajanja.
V petek objavljeni osnutki zaključnih dokumentov so vsebovali zavezo o 250 milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, kar je sprožilo niz razočaranih odzivov predvsem s strani držav v razvoju. Pogajalski skupini majhnih otoških in najmanj razvitih držav, ki sta se počutili odrinjene iz pogajalskega procesa, pa sta s postopkovnim predlogom čez dan zahtevali tudi prekinitev pogajanj. Na trenutke se je zdelo, da so podnebni pogovori na robu propada.
Konsolidacija nepravičnega sistema ali izjemen dogovor?
Glede na trenutno zavezo morajo bogate države, ki so najbolj odgovorne za globalno segrevanje, državam v razvoju letno v obdobju 2020-2025 zagotavljati 100 milijard dolarjev finančnih sredstev za financiranje podnebnih sprememb letno. Pogajanja na letošnji podnebni konferenci pa so bila osredotočena na doseg dogovora o določitvi nove zaveze do leta 2035. Države v razvoju so si prizadevale za finančni cilj med 500 in 1300 milijardami na leto.
Potrditev dogovora so pospremili glasni aplavzi v dvorani, a sta se kmalu zatem oglasila predstavnika delegacij Kube in Indije, ki sta azerbajdžansko predsedstvo obtožila izigravanja procesa sprejemanja odločitev, saj so potrdili dokument, s katerim se vsi niso strinjali. "Znesek, ki je predlagan, je izjemno nizek. To je pičla vsota. Indija nasprotuje sprejetju tega dokumenta," je v zgodnjih jutranjih urah v Bakuju povedala indijska uradnica Leela Nandan.
Solidarnost z Indijo so izrazili tudi pogajalci Bolivije in Nigerije. Kot je izpostavil bolivijski pogajalec, potrjeno besedilo o podnebnem financiranju "zagotavlja podnebno nepravičnost ter konsolidira nepravičen sistem", kjer razvite države ne izpolnjujejo svojih obveznosti do svetovnega juga. Pogajalska skupina afriških držav pa je dejala, da gre za premajhen in prepozen podnebni finančni dogovor. "Zelo smo razočarani nad pomanjkanjem napredka pri vprašanjih, ki so kritična za Afriko. Še naprej bomo opozarjali na neustreznost podnebnega financiranja," pa je poudaril kenijski predsednik skupine Ali Mohamed.
V razpravi se je oglasil tudi komisar EU za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra z veliko bolj pozitivnim pogledom na dogovor o finančnem cilju. "Vsi vemo, kako zelo težko je bilo to, pa vendar se nam zdi, da je današnji rezultat pravzaprav izjemno pomemben. Živimo v času resnično zahtevne geopolitike, zato je videti dogovor resnično izjemen," je ocenil in dodal, da bo COP29 ostal v spominu kot "začetek nove dobe podnebnega financiranja".
Nobenega napredka pa države niso dosegle glede krepitve ambicij na področju blaženja podnebnih sprememb oziroma zniževanja izpustov toplogrednih plinov ter na koncu le potrdile že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Pomemben poudarek dokumenta o prilagajanju pa je, da se bo nadaljevalo delo na razvoju indikatorjev za spremljanje globalnega cilja za prilagajanje,
