Konca ponovno vzplamtelega konflikta med Palestinci in Izraelci za zdaj ni na vidiku. Čeprav se vrstijo pozivi obema stranema za umiritev razmer, spopadi ne pojenjajo. Prav nasprotno, postajajo še bolj surovi. "To je šele začetek, zadeli jih bomo s takšnimi napadi, kakršnih si nikoli niso niti predstavljali," je dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Izraelska letala so izvedla več sto napadov na Gazo, Hamasovi raketni napadi na jug in osrednji del Izraela so že krepko presegli 1500 izstreljenih raket. Izraelska vojska je še naprej kopičila tanke ob meji z Gazo, kar je nakazovalo na morebiten kopenski poseg. Zračnim napadom na Gazo so včeraj dodali še napade s topništvom. Zvečer je Izrael uničil že drugo stolpnico v Gazi – tokrat 14-nadstropno, v kateri imajo pisarne medijske organizacije.
Izrael je sicer ob začetku napadov trdil, da bodo ciljali predvsem položaje palestinskih oboroženih skupin v Gazi in njihove delavnice za izdelovanje raket, toda napadi so se vrstili tudi na vladne zgradbe, policijske postaje in stanovanjske soseske. Že v noči na torek so izraelske rakete porušile 13-nadstropno zgradbo, v kateri je Hamas imel pisarno. Prebivalce so sicer pred napadom opozorili, a opozorila po zagotovilih Palestincev ni bilo pri raketiranju druge stolpnice, kjer je prostore imel tudi urad palestinskega notranjega ministrstva.
Medel odziv ZDA
Po podatkih izraelske vojske so zgolj včeraj v napadih na Gazo ubili 16 pripadnikov oboroženega krila Hamasa, med njimi je bilo tudi šest pomembnih vodij vojaškega krila Hamasa v Gazi. Po palestinskih podatkih so izraelski napadi doslej terjali 53 smrtnih žrtev, med njimi 15 otrok, 320 ljudi pa je bilo ranjenih. Največja žrtev konflikta so ponovno civilisti. Tudi na izraelski strani, kjer tamkajšnja protiraketna obramba ni uspela prestreči vseh izstreljenih raket iz Gaze. Ubitih je bilo pet Izraelcev.
Za vzpostavitev morebitne prekinitve spopadov so v stiku z obema stranema Katar, Egipt in Združeni narodi, ki so posredovali tudi v prejšnjih spopadih. Ameriška administracija Joeja Bidna, ki je v svojih prvih mesecih vladanja izraelsko-palestinski konflikt pustila na obrobju svojih zunanjepolitičnih aktivnosti, doslej ni odločneje javno posegla v zadnji krog spopadov, razen z nekaj klasičnimi pozivi za zaustavitev nasilja. Včeraj so se vendarle odločili posredovati na relativno nizki diplomatski ravni. V regijo pošiljajo pomočnika zunanjega ministra Hadyja Amra, ki naj bi obe strani pozval k deeskalaciji. O razmerah na Bližnjem vzhodu je včeraj že drugič v nekaj dneh razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.
Napetosti so eksplodirale tudi v številnih etnično mešanih izraelskih mestih
Napetosti pa se stopnjujejo tudi v številnih etnično mešanih izraelskih mestih (v Lodu, Ramli, Akri in telavivskem predmestju Džafi), kar predstavlja veliko težavo za Izrael. Nadaljevali so se namreč protesti arabskih državljanov Izraela proti izraelskim vdorom na območje mošeje Al Aksa in Svetišča na skali v starem mestnem jedru Jeruzalema ter poskusom nasilne izselitve palestinskih družin iz okrožja Šejk Džarah. V Lodu, kjer so po uboju Palestinca tamkajšnji arabski državljani zažgali sinagogo, avtomobile in trgovine, je župan razmere označil podobne državljanski vojni. V Ramli so judovski skrajni nacionalisti kamenjali avtomobile z arabskimi potniki in povzročali nesreče. Premier Netanjahu je dogajanje označil za anarhijo, predsednik države Reuven Rivlin pa za divjanje krvoločnih arabskih tolp, ki izvajajo pogrome. V Lodu so razglasili izredne razmere in policijsko uro ter tja premestili tudi nekaj specialnih sil z Zahodnega brega.
Hamas pripravljen končati napade
Po včerajšnjih zaostritvah raketni vojni ni videti konca. Še preden sta si Hamas in izraelska vojska v noči na torek izmenjala več sto raketnih napadov, je voditelj Hamasa Ismail Hanija v televizijskem nagovoru dejal, da je "upor pripravljen na eskalacijo, če to želijo drugi", prav tako pa je zatrdil, da so pripravljeni končati napade, ki so jim nadeli ime Meč Jeruzalema, če jih bodo prenehali tudi Izraelci. Napadi se bodo nadaljevali, dokler Izrael ne bo ustavil svojega "terorizma in agresije v Jeruzalemu in mošeji Al Aksa".
Govor Hanije, ki živi v izgnanstvu, je bil kljubovalen. Hamas se je prikazoval kot edini pravi palestinski zaščitnik Al Akse, potem ko je vodstvo palestinske uprave, katerega je Hanija pozival h končanju varnostnega sodelovanja z Izraelom, po zadnjih napetostih v Jeruzalemu delovalo povsem nemočno. Palestinski predsednik Mahmud Abas je pred tedni sicer preklical za konec maja načrtovane parlamentarne volitve, ki bi jim nato sledile še predsedniške. Na prvih volitvah po petnajstih letih se je nakazovalo, da bo Hamas okrepil svoj položaj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
