(NAŠA POROČEVALCA V BERLINU) Nemčija pred volitvami: Skoraj vsi v novi vladi vidijo Zelene

Nemška prestolnica Berlin volitve pričakuje dokaj spokojno. S slovenskim veleposlanikom v Berlinu Francijem Butom pa o tesni povezanosti slovenskega gospodarstva z najmočnejšim evropskim in kakšne izzive odpira odhod Sloveniji naklonjene kanclerke Angele Merkel.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Berlin v predvolilnih plakatih
Robert Balen

V nedeljo gredo volivci v 83-milijonski Nemčiji, največji članici Evropske unije ne le po površini in prebivalstvu, temveč predvsem po gospodarski moči, na parlamentarne volitve. Te bodo letos v mnogočem prelomne, v prvi vrsti zato, ker se od kanclerskega mesta po 16 letih poslavlja Angela Merkel in ne kandidira več. Njeno konservativno unijo, torej CDU/CSU, bo na volitve popeljal dosedanji premier Severnega Porenja - Vestfalije Armin Laschet. Vendar mu zadnje javnomnenjske raziskave merijo vse večji zaostanek za socialdemokratom (SPD) Olafom Scholzem, sedanjim podkanclerjem in finančnim ministrom v koalicijski vladi Merklove. Tik za Laschetom pa je že vodilna kandidatka Zelenih Annalena Baerbock.

​Podnebje da, zunanja politika ne

Nemška prestolnica Berlin volitve pričakuje dokaj spokojno. Za nekaj razburjenja je poskrbelo sedem podnebnih aktivistov, ki pa so predvčerajšnjim končali svojo skoraj tritedensko gladovno stavko pred poslopjem nemškega parlamenta. Že prej sta dva od njih končala v bolnišnici, je sporočila njihova medijska predstavnica Hannah Lübbert. Želja protestnikov je bila odpreti javno razpravo o podnebnih spremembah, vendar kandidati za novega kanclerja po besedah Lübbertove niso pokazali nobenega zanimanja za pogovore. Eden od protestnikov je sicer oznanil, da bo s še enim aktivistom začel novo stavko, v kateri ne bosta zaužila nobene pijače, dokler kanclerski kandidati le ne privolijo v pogovore.

Mesto je še kar polno predvolilnih plakatov, čeprav jih je morda nekaj manj kot kdaj prej, saj se je tudi v Nemčiji predvolilna kampanja v veliki meri preselila na družbena omrežja. Kandidati sicer krožijo po Nemčiji in tudi v živo nagovarjajo volivce, toda zaradi protipandemičnih ukrepov je udeležba na shodih okrnjena in omejena. Kandidati vseh strank tudi vsak dan nastopajo na resnih televizijskih kanalih v debatah, omizjih, intervjujih. Zadnje veliko televizijsko soočenje glavnih kandidatov vseh sedanjih parlamentarnih strank je bilo na javnih televizijah ARD in ZDF v četrtek zvečer. Pred tem so se v treh nedeljah zapored v tako imenovanem trielu, torej televizijskem troboju, soočili že omenjeni trije največji kandidati za naslednika Merklove. Zunanja politika ali vsaj odnos Nemčije do prihodnosti Evropske unije pa žal v teh debatah ni prišel posebno do izraza. "Vsi pričakujemo in verjamemo, da bo tudi nova nemška vlada nadaljevala pot ene od osrednjih in najbolj povezovalnih članic EU. Zanimivo pa bo spremljati, ali se bo EU v prihodnje povezovala še tesneje, morda z elementi federalizma, ali kako drugače. To pa ni več odvisno samo od Nemčije," nam je ob tem v Berlinu povedal slovenski veleposlanik v Nemčiji Franci But.

Veleposlanik Franci But: "Merklova je bila pogosto z nami, ko smo obeležili pomembne dosežke."
Robert Balen

Petina Slovencev odvisna od Nemcev

Nemčija je seveda prva gospodarska partnerica Slovenije. Blagovna menjava se približuje 12 milijardam evrov. Vsaj petina zaposlitev v Sloveniji je povezana z Nemčijo. Radi rečemo, da ko gre Nemčiji dobro, gre dobro tudi Sloveniji. Še posebno zanimivo je, da Slovenija z veliko Nemčijo zadnja leta ustvarja trgovinski presežek, ki znaša že več kot 800 milijonov evrov letno. "Ta podatek kaže na odličnost slovenskih podjetij, ki so inovativna in izvozno usmerjena," nadaljuje naš berlinski sogovornik. Na vprašanje, po čem si bomo Slovenci zapomnili kanclerko, But pove: "Angela Merkel bo tudi nam Slovencem ostala v spominu kot zares velika dama evropske in svetovne politike. Sloveniji je bila vedno naklonjena. Slovenija v Nemčiji na splošno uživa ugled. Merklova je bila tako pogosto z nami, ko smo obeležili zares pomembne dosežke. Recimo, ko smo kot prva nova članica EU prevzeli evro. V spominu bo ostala kot tisti evropski politik, ki je vedno in neomajno zastopal interese EU in ne le Nemčije."

Izzivi, pred katerimi stoji Nemčija, so hkrati izzivi, pred katerimi stoji celotna EU, tudi Slovenija. Slovenski veleposlanik v Berlinu opozori, da Slovenija in Nemčija skupaj s Portugalsko prav zdaj sestavljajo "odličen trio trenutno predsedujočih držav EU, kjer smo na vseh nivojih skupaj poosebili naloge, kot so izgradnja zdravstvene unije, hitrejša digitalizacija, zeleni prehod, ki ne sme biti le odgovor na okoljske spremembe, pač pa hkrati naša ekonomska priložnost".

Študent Paul Bucholz na predvolilnem shodu v Potsdamu. Njegov napis je bil edini, ki je nekoliko opominjal sovoditeljico Zelenih na težki gmotni položaj mnogih v sicer bogati Nemčiji.
Robert Balen

​Nihče noče sodelovati z AfD

Vendar so opazne tudi nekatere razlike v pogledih na prihodnost. Tako recimo ima Nemčija v načrtu še letos zapreti svojo zadnjo jedrsko elektrarno in izstopiti iz atomske energije, pa tudi premog opustiti do leta 2032. Pri nas pa razmišljamo, kako naj bi TEŠ 6 obratoval s čim manj izgubami čim dlje, in se ukvarjamo z idejo ne le podaljšati obratovanje nuklearke Krško, temveč zgraditi še en jedrski reaktor. Pred nedeljskimi volitvami je v Nemčiji bolj kot ne jasno še nekaj: prvič se Nemcem obeta vlada, ki bo sestavljena ne iz dveh, temveč iz verjetno treh koalicijskih strank. In v skoraj vseh teh kalkulacijah Nemci v novi zvezni vladi vidijo Zelene. Že drugič, saj so prvič šli v zvezno vlado že pod predhodnikom Merklove, socialdemokratskim kanclerjem Gerhardom Schröderjem. Povedno je tudi to, da so vse stranke, ki bi utegnile sestaviti vlado, vnaprej povedale, da s skrajno desno in populistično Alternativo za Nemčijo (AfD) ne bodo sodelovale. Levico, nekakšno naslednico vzhodnonemške enotne delavske oziroma komunistične partije, so vnaprej iz povolilnega sodelovanja izključili samo pri CDU/CSU.

Annalena Baerbock je nova zvezda nemške politične scene, a njen sijaj je v zadnjih mesecih pričel ugašati. 
Robert Balen

"Nova vlada, v kateri bi bili morebiti tudi Zeleni, bi znala biti na okoljskem področju še bolj pogumna. Pravih odgovorov, kako se bodo te strukturne spremembe odvile kar najmanj boleče, pa vendarle še nimamo, čeprav je smer jasna. Slovenska podjetja so močno vpeta v nemško avtomobilsko industrijo, ta predstavlja tretjino slovenskega izvoza v Nemčijo. Sam sem optimist, saj so slovenska podjetja inovativna in ne spijo oziroma ne čakajo, kaj se bo zgodilo. Nasprotno, mnoga skupaj z nemškimi partnerji razvijajo nove rešitve s področja elektromobilnosti, avtonomne vožnje, digitalizacije," o tem pove Franci But. Meni tudi, da bo nova nemška vlada morala odgovoriti na ključna vprašanja, kako financirati ta zeleni prehod, kaj bo z davki, kako s socialnimi programi in prestrukturiranjem, kako bo s proračunom. "Veliko je izzivov, a niso nič drugačni od tistih, pred katerimi stojimo tudi vsi drugi v EU," za konec doda But.

Berlin v nočnih urah kaže nekoliko manj svatovljansko podobo kot sicer. Covid, kaj pa drugega.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.