Nemško gospodarstvo do leta 2030 potrebuje za 1,4 bilijona evrov naložb

Nemško gospodarstvo bi imelo največjo korist od reform, ki jih v svojem poročilu predlaga Mario Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) in italijanske vlade. V Nemčiji je že dolgo časa velik razkorak med zasebnimi in javnimi naložbami in to investicijsko vrzel lahko zapolni sama.

Neto prihranki nemškega gospodarstva (merjeni s saldom tekočega računa) namreč znašajo približno 250 milijard evrov oziroma več kot šest odstotkov gospodarske proizvodnje. "Nemčija bi lahko večino svoje investicijske vrzeli zapolnila z zasebnim kapitalom," pravi Marcel Fratzscher, predsednik Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW Berlin) in profesor makroekonomije na berlinski univerzi Humboldt.

Podjetja in gospodinjstva morajo prevzeti levji delež

Da bi nemško gospodarstvo tudi v prihodnje ostalo mednarodno konkurenčno, bodo do leta 2030 potrebne dodatne zasebne in javne naložbe v skupni vrednosti 1,4 bilijona evrov. Zasebni sektor, to so podjetja in gospodinjstva, morajo prevzeti levji delež, to je dve tretjini potrebnih naložb. Preostalo tretjino predstavljajo državne naložbe, navajajo analitiki Boston Consulting Group (BCG) in Nemškega gospodarskega inštituta (IW), navajajo v študiji Poti preobrazbe, ki so jo pripravili po naročilu Zveze nemške industrije (BDI). V študiji je navedeno, da nemško industrijo in z njo povezane storitve v mednarodni primerjavi med drugim obremenjujejo dolgoročno visoke cene energije, pomanjkanje delovne sile, prevelika birokracija, pomanjkanje naložb in visoki davki.

Zaradi manj privlačnih pogojev so tako javne kot zasebne naložbe v Nemčiji v zadnjih 30 letih bistveno nižje od stopenj naložb v drugih industrializiranih državah. Posledica tega so primanjkljaji pri naložbah v širitev mreže optičnih vlaken, na področju izobraževanja in prometne infrastrukture. Visoke cene energije in obremenjujoče birokratske obveznosti poročanja so ovira, zaradi katere kapital in druga sredstva niso na voljo za naložbe in inovacije. "Ponovna vzpostavitev naše konkurenčnosti je najnujnejša naloga v prihodnjih letih. Le z inovativnim in konkurenčnim gospodarstvom bomo lahko zagotovili blaginjo in s tem socialno kohezijo v prihodnosti," je ob predstavitvi rezultatov študije dejal Michael Brigl, vodja oddelka BCG za srednjo Evropo.

Podnebne tehnologije, industrijske avtomatizacije in zdravstvo

Uspešno gospodarstvo potrebuje močno industrijo. Industrijska rast in mednarodna konkurenčnost morata ponovno postati glavni prioriteti političnega delovanja v Nemčiji. Predpogoj za zagotovitev močne industrijske osnove v državi so konkurenčne cene energije, hitri postopki za načrtovanje in odobritve projektov ter posodobljena in razširjena infrastruktura od vodikovih omrežij do prometnega in digitalnega omrežja. Kjer je mogoče, je treba poiskati evropske rešitve, skleniti nova uvozna partnerstva in okrepiti obrambne zmogljivosti države. S tem se zmanjša mednarodna odvisnost ter okrepita odpornost in napredek, navajajo avtorji študije.

"Če želimo Nemčijo ponovno postaviti v ospredje mednarodne konkurence in doseči cilje preobrazbe, moramo zdaj narediti velik korak: sprostiti moramo vse sile te države na področju inovacij in rasti ter nujno pospešiti tempo. Potem država ne bo nemočno prepuščena deindustrializaciji," razlaga Siegfried Russwurm, predsednik BDI.

Da bi dobili podrobno sliko industrijske preobrazbe, so avtorji študije preučili sedem ključnih industrijskih panog. Veliko priložnost za Nemčijo vidijo zlasti v zelenih in digitalnih tehnologijah, kjer bo po njihovi oceni do leta 2030 nastal svetovni trg, vreden več kot 15 bilijonov evrov na leto. Nemčija ima še posebej dobre možnosti na področjih podnebnih tehnologij, industrijske avtomatizacije in zdravstva. "Dobra novica je, da tekma za trge prihodnosti še ni odločena. Nemčija ima vse možnosti, da vstopi na ključne trge prihodnosti in postane vodilna na svetu na teh trgih," je prepričan Michael Brigl.

Je nemško gospodarstvo obtičalo

V času, ko je bilo objavljeno poročilo Maria Draghija in rezultati študije BCG in IW, so trije vodilni nemški inštituti za ekonomske raziskave v svojih jesenskih napovedih precej znižali svoje ocene za rast nemškega gospodarstva v tem letu. Inštitut Ifo v Münchnu in inštitut IWH v Halleju za letos po novem napovedujeta ničelno gospodarsko rast, inštitut RWI v Essnu pa 0,1-odstotno. Vodja ekonomskih raziskav inštituta Ifo Timo Wollmershäuser po poročanju agencije DPA pravi: "Nemško gospodarstvo je obtičalo." Nemčija ima po njegovih besedah strukturno krizo.

Zaloge naročil v industriji in gradbeništvu so skopnele, oba sektorja se krčita. Naložb je premalo, zlasti v industriji, produktivnost pa že leta stagnira, pravi Wollmershäuser. Čeprav svetovno gospodarstvo raste, nemški izvoz slabi. Nemška podjetja zato na globalni ravni izgubljajo tržni delež, pravi vodja ekonomskih raziskav RWI Torsten Schmidt.

Letos bo nemško gospodarstvo po oceni analitikov začelo ponovno rahlo rasti šele proti koncu leta. Raziskava agencije Bloomberg kaže, da se bo bruto domači proizvod v zadnjem četrtletju povečal za 0,2 odstotka.